Obstaja veliko različnih konzervansov za živila, ki jih uporabljajo kuharji in proizvajalci hrane za podaljšanje roka uporabnosti in izboljšanje skladiščenja tako kuhane kot surove hrane. Številni naravni konzervansi, kot sta sol in sladkor, se pogosto uporabljajo pri konzerviranju sadja v pločevinkah, predelanega mesa ter različnih vrst zelenjave v pločevinkah ali kozarcih. Nitrati in nitriti so običajni umetni konzervansi, ki jih najdemo v številnih predelanih mesninih, vključno z mesom za kosilo in slanino, in so narejeni iz naravno prisotnega natrijevega klorida, ki ga najdemo v kuhinjski soli. Antioksidanti prav tako igrajo vlogo pri ohranjanju svežih in predelanih živil, kot tudi pravilne domače metode konzerviranja, kot so zamrzovanje, vlaganje ali kuhanje hrane.
Proizvajalci živil uporabljajo vrsto konzervansov za živila, da ohranijo hrano svežo in stabilno ter podaljšajo rok uporabnosti in preprečijo naravno propadanje. Eden najpogostejših konzervansov za živila je sol, primerna za številne namene, kot so konzerviranje mesa, konzervirane zelenjave in sadja ter zamrznjenih sladic in zelenjave. Sol je eden najbolj priljubljenih konzervansov za živila, ki se doma uporabljajo za konzerviranje surovega mesa, saj sol pomaga črpati vlago iz mesa s postopkom, imenovanim osmoza. Temu pogosto rečemo sušenje mesa in je ena najstarejših znanih metod konzerviranja hrane.
Umetni konzervansi, imenovani natrijev nitrit in natrijev nitrat, se pogosto uporabljajo v predelanem mesu in so derivati naravnega natrija, ki ga najdemo v navadni namizni soli. Natrijevi nitrati in nitriti se običajno nahajajo kot konzervansi za živila v mesu za kosilo, slanini in šunki, včasih pa jih je mogoče najti v predelani mleti govedini. Sladkor je tudi eden od običajnih konzervansov za živila, ki se pogosto uporablja za podaljšanje roka uporabnosti sladic in sladkih živil, kot so sadje v pločevinkah ali sladkarije. Včasih se naravni sladkor v mnogih predelanih živilih nadomesti s koruznim sirupom z visoko vsebnostjo fruktoze, ki deluje kot cenejše sladilo in konzervans.
Sintetični antioksidanti, kot sta butilirani hidroksianizol in butilirani hidroksitoluen, se dodajajo nekaterim živilom za podaljšanje roka uporabnosti z bojem proti poškodbam živila s kisikom. Večina sintetičnih konzervansov za živila vsebuje nekaj polemik glede njihovih učinkov na zdravje, vendar znanost ostaja nejasna, kakšen natančen učinek imajo majhne količine na zdravje ljudi. Naravni načini konzerviranja hrane, kot sta zamrzovanje ali sušenje, so zelo priljubljeni pri posameznikih, ki hrano pripravljajo doma. Konzerviranje in vlaganje živil s kisom in soljo sta tudi odlična metoda konzerviranja, ki se uporablja za podaljšanje roka uporabnosti katere koli surove ali kuhane hrane.