Kartice z integriranim vezjem (ICC), splošno znane kot pametne kartice, so del številnih elektronskih naprav, mobilnih naprav, kreditnih kartic in podobno. Številne vrste kartic z integriranim vezjem spadajo v dve glavni kategoriji: pomnilniške kartice in mikroprocesorske kartice. Pametne kartice se uporabljajo na številnih področjih in aplikacijah po vsem svetu. Pomagajo zagotoviti identifikacijo in omogočajo shranjevanje podatkov.
Pomnilniška kartica samo shranjuje podatke, čeprav lahko vsebuje določeno varnostno logiko. Pomnilnik samo za branje, pomnilnik z naključnim dostopom, programirljivi pomnilnik samo za branje, izbrisljivi programirljivi pomnilnik in elektronsko izbrisljivi programirljivi pomnilnik so najpogosteje uporabljene vrste pomnilnika za kartice z integriranim vezjem. Pomnilniške kartice so razdeljene na tri glavne vrste. Ravne pomnilniške kartice so najstarejša različica in ne morejo obdelovati podatkov – lahko jih samo shranijo. Dodatek vgrajene varnostne logike ustvari zaščiteno pomnilniško kartico, pomnilniška kartica s shranjeno vrednostjo pa omogoča branje in zapisovanje datuma, kar omogoča ponovno polnjenje.
Mikroprocesorske kartice ne shranjujejo le podatkov, temveč tudi medsebojno delujejo in opravljajo transakcije. Mikroprocesorski ICC omogoča izboljšano kriptografsko varnost in razširjeno uporabnost. To ustvarja možnost za večnamenskost in funkcije, kot je možnost posodabljanja podatkov, ki so shranjeni na kartici.
Pomnilniške kartice in mikroprocesorske kartice se nato razdelijo na dve primarni vrsti, znani kot kontaktne in brezkontaktne. Različne kombinacije pomnilnika, mikroprocesorja, kontaktnega in brezkontaktnega ustvarjajo številne dodatne vrste kartic z integriranim vezjem. Nekateri primeri so hibridne kartice, kartice z dvojnim vmesnikom in večkomponentne kartice.
Mobilni telefoni po vsem svetu uporabljajo samo pomnilniško pametno kartico, znano kot univerzalna kartica z integriranim vezjem (UICC) ali njen predhodnik, modul za identifikacijo naročnika (SIM). Pametne kartice se uporabljajo tudi v varnostnih nastavitvah za lažjo enotno prijavo (SSO). Mikroprocesorske kartice najdemo na številnih področjih uporabe, vključno s kreditnimi karticami, telefonskimi karticami, dostopnimi priponkami in identifikacijskimi karticami.
Kontaktne pametne kartice so kartice z integriranim vezjem, ki jih urejata standarda Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) ISO 7810 in ISO 7816. Kontaktna kartica je najpogostejši primer kartice z integriranim vezjem, deloma zaradi njene uporabe v predplačniških telefonskih karticah. Plačilne kartice so najpogosteje kontaktne kartice, čeprav so nekatere tako kontaktne kot brezkontaktne.
Proximity kartice, saj so brezkontaktne kartice z integriranim vezjem, ki jih ureja ISO 14443, bolj znane, so druga vrsta pametnih kartic. Približna kartica deluje tako, da oddaja in sprejema radijske frekvence, ko je v dosegu antene in čitalnika. Primeri tega vključujejo kartice, ki se uporabljajo na avtomatskih cestninskih postajah in avtomatskih varnostnih vratih.