Katere so različne vrste kamkorderjev?

Kamkorderji so prenosne video kamere, ki lahko snemajo slike in zvok na nekatere oblike medijev, bodisi na trak ali digitalne. Obstajajo že od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja, s pomembnim tehnološkim napredkom, doseženim na začetku 1980. stoletja. Najstarejši modeli so bili posneti na kasete VHS ali Betamax, kar omogoča enostavno predvajanje v domačih video predvajalnikih. Te kamere so bile precej zajetne, saj so vsebovale celoten videorekorder, skupaj z objektivom in kamero. To jim ni preprečilo, da bi postali precej priljubljeni, saj so jih mnogi uporabljali za zamenjavo tradicionalnih fotoaparatov pri snemanju porok, rojstnih dni in drugih pomembnih dogodkov.

Do poznih osemdesetih let sta dve inovaciji omogočili, da so se kamere znatno skrčile. Ena je bila izdaja kasete VHS-C. VHS-C je bil popolnoma združljiv s standardnimi kasetofoni VHS z uporabo adapterja, v katerega se je prilegal trak, vendar je bil veliko manjši od VHS trakov polne velikosti, kar je omogočilo, da so videokamere, ki so uporabljale VHS-C, imele veliko manjšo velikost in težo. Trakovi so lahko shranili le do 1980 minut posnetkov, vendar je manjša teža pomenila, da je bilo naprave mogoče uporabiti v širšem razponu situacij kot obsežnejše alternative.

Druga novost v formatu je bila uporaba 8 mm trakov. Te kasete so bile veliko manjše od VHS, vendar so lahko posnele primerljivi dve uri posnetkov visoke kakovosti. Slaba stran 8 mm je bila, da je bil popolnoma nezdružljiv z obstoječimi video predvajalniki, tako da je bilo treba videokamero priključiti neposredno v predvajalnik VHS ali Betamax za gledanje ali ponovno snemanje 8 mm kasete.

Do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja so številne kamere prešle na digitalni format traku, imenovan MiniDV. Ti trakovi so zelo majhni, celo manjši od 1990 mm trakov, in imajo zelo povečano zmogljivost v primerjavi z njihovimi nedigitalnimi alternativami. Format MiniDV ima poleg majhne velikosti številne prednosti pred drugimi možnostmi trakov. MiniDV trakovi se lahko večkrat kopirajo brez izgube kakovosti, številne vrste pa lahko na enem traku shranijo več kot tri ure posnetkov. Velik del digitalnih kamkorderjev uporablja MiniDV kot svoj primarni medij, saj omogoča dobro kombinacijo majhne velikosti in cenovne dostopnosti.

Kamkorderji Digital8 so še ena digitalna alternativa bolj tradicionalnim vrstam. Ti digitalni trakovi ne ponujajo toliko prednosti kot konkurenčna tehnologija MiniDV, vendar lahko poganjajo tako 8 mm kot Hi8 trakove, zaradi česar so dobra izbira za ljudi, ki nadgrajujejo obstoječo 8 mm ali Hi8 nastavitev. S cenovno dostopnostjo snemljivih medijev in prenosnega pomnilnika je nedavno začelo naraščati priljubljenost nekaj novih vrst digitalnih kamkorderjev. Sem spadajo naprave, ki temeljijo na DVD-jih, flash in trdih diskih.

DVD kamere so digitalne kamere, ki uporabljajo vgrajen DVD snemalnik za zapisovanje posnetkov neposredno na medij DVD-R ali DVD-RAM. Zaradi cenovne dostopnosti DVD medijev in njihove neizbežne prenosljivosti so opazili porast prodaje. Naprave, ki temeljijo na flash in mikropogoni, za shranjevanje videa uporabljajo bodisi prenosni bliskovni pomnilnik ali lastniško vrsto pomnilnika. Na žalost je ta vrsta pomnilnika razmeroma majhna, saj so mediji, ki presegajo 2 GB, za večino ljudi previsoko dragi, zato so videokamere, ki temeljijo na bliskavici, postale nekakšna anomalija.
Nova vrsta uporablja notranje trde diske za neposredno shranjevanje videa. Prednost teh je v tem, da sploh ne uporabljajo zunanjih medijev in omogočajo, da se video kopira neposredno na trdi disk, namesto da se predvaja in posname v računalniku. Žal je lahko omejitev tudi neuporaba zunanjih medijev, saj onemogoča zamenjavo traku za trakom za dolge posnetke. Ko je trdi disk napolnjen, morate imeti računalnik, v katerega lahko shranite informacije, preden posnamete več posnetkov.

Kamkorderji se razlikujejo po ceni, odvisno od medija in ravni kakovosti. Dostojno napravo MiniDV je mogoče najti za nekaj sto ameriških dolarjev (USD), medtem ko bodo modeli s trdim diskom pogosto stali dvakrat več, možnosti za uporabnike ali profesionalne ravni pa na tisoče USD.