Igralske šole lahko bodočim igralcem omogočijo temeljito poznavanje igralskega poklica in njegove zgodovine. Šole lahko pomagajo potencialnim igralcem, da izpopolnijo svoje igralske sposobnosti in se pripravijo na razburljivo kariero v konkurenčni industriji. Obstaja veliko različnih vrst igralskih šol, formalnih in neformalnih, ki so usmerjene v različne igralske stile, igralske discipline in igralske ravni. Izbira prave igralske šole je stvar raziskovanja lokacije šole, njene akreditacije, njene kredibilnosti v industriji, ponujenih tečajev, inštruktorjev, ki izvajajo tečaje, in izkušenj nekdanjih študentov.
Lokacija igralske šole je pomemben dejavnik, saj lahko igralske šole, ki se nahajajo v bližini gledaliških, filmskih in televizijskih središč, študentom ponudijo večjo izpostavljenost v industriji, poklicno interakcijo in karierne priložnosti. Za takšne šole je običajno, da gostujoče strokovnjake iz industrije redno vodijo igralske tečaje in delavnice ali predavajo. Poleg lokacije je dejavnik, ki ga je treba upoštevati, akreditacija, saj pomeni, da igralska šola izpolnjuje standarde, ki jih določi ustrezna nacionalna ali regionalna akreditacijska agencija.
Zahteve za sprejem v formalne igralske šole, zlasti tiste dobro znane, kot je The Juilliard School, so lahko precej stroge. Študentje morajo pripraviti monologe za avdicijo, morda pa se bodo morali udeležiti tudi osebnega razgovora. Ker je število mest običajno omejeno, sprejemajo le najbolj nadarjene in usposobljene študente. Ti programi so lahko dragi, vendar so na voljo finančna pomoč in štipendije. Neformalne igralske šole so morda bolj odprte za vse obiskovalce, vendar lahko veliko število ljudi, ki obiskujejo igralski tečaj, omejuje interakcijo med študentom in inštruktorjem.
Igralski tečaji se lahko gibljejo od štiriletnih študijskih in diplomskih programov do krajših certificiranih ali necertificiranih tečajev. Nekateri programi študentom omogočajo, da se udeležijo začetnega, srednjega ali naprednega igralskega tečaja glede na njihovo raven spretnosti. Tečaji igranja se lahko osredotočajo na določene igralske discipline, na primer gledališče, film in televizijo, ter na posebne igralske stile, na primer na metodo igranja, tehniko Čehova in tehniko Meisnerja. Metoda igranja vključuje doseganje čustvenega korena lika, tehnika Čehova je vodenje čustev z gibanjem, Meisnerjeva tehnika pa jemanje namigov drugih igralcev in reagiranje s spontanostjo in pristnimi čustvi.
Študenti se lahko naučijo, kako razčleniti različne scenarije in kako uprizoriti različne prizore ter o tehničnih trikih, s katerimi lahko njihovo igranje izstopa. Usposabljanje lahko zajema glasovno pregib, gibanje telesa in odrsko predstavitev. Nekateri igralski ali dramski tečaji lahko ponudijo izkušnjo pred kamero, ki študentom pomaga pri udobju s kamero, kar je vedno plus za bodočega modela ali igralca.