Idiomi so lahko ena beseda, fraza ali klavzula, lahko pa so celoten stavek ali izraz. Ljudje pogosto razlagajo njihovo uporabo kot govorne figure. Mnogi so res figurativni, včasih preprosto vizualno pretirani. Na primer, mora deževati zelo močno, da bi ga lahko opisali kot »dežujejo mačke in psi«. Idiomi so lahko metaforični, polisemični, neprozorni ali pregledni in so pogosto pogovorni ali kulturni.
Ti stavki ali stavki so svojevrstni, skrivnostni izrazi določenega jezika. Po nominalni vrednosti, ki temeljijo samo na dobesednih definicijah besed izraza, idiomi pogosto nimajo smisla. Običajno imajo izrazi skrit kulturni kontekst, tako da lahko razume njegov pomen le rojen v jeziku in kulturi, iz katere je besedna zveza nastala. So pomembno študijsko področje za teoretične jezikoslovce in pedagoge tujih jezikov.
Številni idiomi so metaforični. Več pregovorov je na primer izpeljanih iz metafore časa kot valute. Nekatere metafore so nejasne analogije, druge pa so lahko na splošno univerzalne. »Preživljanje časa« z otroki je fraza, ki jo je verjetno mogoče razumeti v katerem koli prevodu v jezik.
Najpogostejša vrsta idioma so polisemi. So besede – pogosto glagoli – in besedne zveze z več, nekoliko sorodnimi pomeni. Primer je glagol “teči;” “teči s pametno idejo” ali “zagnati računalniški program” sta povezana, vendar precej drugačna od vodenja teka s stopali.
Čeprav razlika ni absolutna, so različne vrste idiomov kategorizirane kot neprozorne ali pregledne. Odločilno je, v kolikšni meri dobesedni prevod idioma z nekaj razmišljanja razkrije njegov osnovni pomen. »Ne pusti kamna na kamenu«, je pregleden idiom za temeljito iskanje. Nepregleden nemški idiom, »ugrizniti v travo« bi lahko pomenil različne stvari, vendar postane izraz povsem jasen, če mu razložimo, da pomeni »umreti«.
Idiomi so skoraj vedno pogovorni ali kulturni. Američanom je pogosto neprijetno govoriti o smrti, zato je skrivnostni angleški idiom »to kick the bucket«. Ta popolnoma enak izraz v brazilski portugalščini pa pomeni »odnehati s poudarjeno dramo«. Oba sta se rodila neodvisno od svojih kultur in imata pravi pomen le v svojem lokalnem kontekstu.
Kulturna globina idiomatskih izrazov je do te mere, da se večina domačih govorcev jezika le redko zaveda, da izgovarjajo pogovorne besede. Nekateri jezikoslovci in sociologi domnevajo, da so ti izumi jezika način, da se kultura razlikuje – koda, ki je tujci ne morejo razvozlati. Kot taki so idiomi pogosto najtežji vidik tujega jezika za učenje in razumevanje.