Čeprav je bilo veliko trditev o nasprotnem, v preteklosti ni bilo dokumentiranih dokazov o obstoju hrane z negativnimi kalorijami. Sveža živila, kot sta zelena in grenivke, so bila zaradi teh domnevnih lastnosti še posebej priljubljena dietna hrana. Kljub pomanjkanju dokazov, ki bi podprli trditev, je bila ideja, da količina energije, ki je potrebna za zaužitje in prebavo določene hrane, pokurila več kalorij kot tiste, ki so prisotne v hrani, tako privlačna za tiste, ki so na dieti, da mit še vedno vztraja.
Številne vrste sadja in zelenjave so trdile, da so negativno kalorična hrana. Nekateri sadeži, za katere se domneva, da imajo te lastnosti, so lubenica, ananas, jabolko in dinja. Druga priljubljena zelenjava, za katero se domneva, da je hrana z negativnimi kalorijami, so zelje, kumare in zelena solata.
Čeprav ni dokazov, da obstajata sadje in zelenjava, ki sta resnično negativno kalorična hrana, so običajno navedeni izdelki običajno nizkokalorični. Prav tako so ponavadi dober vir prehrane, vlaknin in hidracije. Zaradi tega so ta živila še vedno pametna izbira za ljudi, ki bi radi shujšali ali preprosto sledili nizkokalorični dieti. To pa ne pomeni, da so samo ta živila dovolj za uravnoteženo prehrano. Medtem ko je domnevno negativno kalorična živila lahko del dobre prehrane, jih je treba zaužiti kot del režima, ki vključuje tudi dovolj virov žita, beljakovin in drugih ključnih hranil.
Trditev, da obstajajo živila z negativnimi kalorijami, izhaja iz koncepta, znanega kot termični učinek hrane. To je meritev porabljene energije nad tisto, izmerjeno v telesu v mirovanju, kar je znano kot hitrost presnove v mirovanju. Verjame se, da aerobna vadba in trening z utežmi vplivata na termični učinek hrane na telo.
Številna živila, za katera trdijo, da imajo negativen kalorični učinek na telo, so že nizkokalorična in so potem menda še bolj narejena, ker so tudi bogata z vlakninami, kar zahteva več telesnih virov za predelavo. Medtem ko uživanje in prebava hrane kuri energijo in s tem kalorije, se med tem procesom običajno porabi le približno 10 % kalorične vsebnosti hrane. Količina kalorij, potrebnih za predelavo hrane, je poleg kalorij v hrani odvisna tudi od telesne kemije posameznika. Zato je telesna presnova tako zelo različna med različnimi ljudmi.