Medicinska hipnoza je orodje, ki ga lahko uporabljajo pooblaščeni zdravstveni delavci za zdravljenje anksioznosti. Pogosto verjamejo, da hipnoza spremeni človekovo stanje zavedanja, zato je bolj odprta za zdravniške nasvete in predloge. Primeri hipnotizma za anksioznost lahko vključujejo pogovorne, samoinducirane tehnike in tehnike nevro-lingvističnega programiranja (NLP). Vsak od teh deluje nekoliko drugače, da ustvari bolj zaželen odziv na situacije, ki povzročajo tesnobo. Terapija spanja je lahko učinkovit način za zmanjšanje simptomov tesnobe in izboljšanje kakovosti spanja.
Klinična hipnoza se lahko uporabi za trenutno spremembo človekovega zaznavanja ali zavedanja. Usposobljeni zdravniki, psihoterapevti in drugi pooblaščeni zdravstveni delavci lahko ta čas izkoristijo za zdravljenje ali popravljanje problematičnega vedenja. Nekateri raziskovalci menijo, da hipnoza lahko izboljša človekove fiziološke funkcije ter ublaži strahove, fobije in negativne navade.
Hipnotična stanja se občasno uporabljajo kot zdravljenje anksioznosti, ker lahko razkrijejo osnovni vzrok tesnobe. Takšni vzroki so lahko povezani z določenim dogodkom ali spominom, ki ga kasneje obravnava terapevt. Hipnoza je lahko tudi primeren čas za zdravljenje tesnobe. To stanje se pogosto začne z intenzivnim osredotočanjem uma, tako da se vse zunanje motnje ignorirajo. Pacient je lahko dejansko bolj dovzeten za nasvete terapevta.
Pogovorna hipnotizem, znana tudi kot prikrita hipnotizem, je tehnika, ki pogosto uporablja direktivno in sugestivno komunikacijo. Možgane lahko razdelimo na tri grobe, a bistvene kategorije: zavestne, podzavestne in sanjske komponente. Med spanjem lahko možgani prenašajo sporočila po vsaki kategoriji. Pogovorna hipnoza za tesnobo torej običajno povzroči budno stanje, ki je podobno spanju. Terapevt lahko to stanje uporabi za predlaganje zdravih alternativ za spopadanje z dogodki, napolnjenimi z anksioznostjo, bolnik pa jih lahko zlahka vključi v svoje življenje.
Nekateri ljudje menijo, da je pogovorna hipnoza močno in prepričljivo orodje. Kot tak lahko terapevt lahko zdravi anksioznost, ne da bi se pacient zavedal. Pacient je tako pogosto razbremenjen oblikovanja argumentov proti ali utemeljitev za predlagane vedenjske spremembe terapevta. To je tisto, kar je lahko odgovorno za nemoten prehod iz trenutkov, polnih tesnobe, do tistih, ki so umirjeni in zbrani.
Samoinducirana oblika hipnoterapije je pogosto znana kot samohipnoza ali avtohipnoza. To lahko od subjekta zahteva, da se nauči niza korakov, ki ustvarjajo hipnotično stanje. Pooblaščeni terapevt lahko priporoči in pouči tovrstno hipnozo za tesnobo, ker lahko spodbuja sprostitev. Samohipnoza se lahko uporablja kot dopolnitev tradicionalne hipnoze. Razlika med obema metodama je, da pacient deluje na svoje sugestivne misli in ne na misli terapevta.
Druga oblika hipnoze za anksioznost je NLP hipnoza. To je pogosto podobno samohipnozi, saj je mogoče obe tehniki uporabiti brez prisotnosti pooblaščenega terapevta. Na oboje pa običajno gledamo drugače, ker NLP hipnoza ne spodbuja sprostitve. Namesto tega pogosto deluje tako, da vzbudi pozitivne reakcije, ki lahko nadomestijo strah in tesnobo. To orodje lahko izboljša vašo samozavest, komunikacijske sposobnosti in sposobnosti odločanja.
Anksioznost lahko povzroči tudi težave, ki jih je mogoče zdraviti s terapijo spanja. Nočne more, na primer, lahko povzroči pretirana tesnoba. Rehearsal Therapy (IRT) je tehnika, ki lahko bolnike nauči, kako spremeniti svoje nočne more, da bodo odražale, kar želijo. Na ta način na nočne more gledamo kot na naučeno vedenje, ki ga je mogoče nadzorovati. IRT lahko na koncu izboljša kakovost spanja in tudi zmanjša simptome tesnobe.