Hidrokodon je član skupine opiatov. Ta razred lajša bolečine v veliki meri z zaviranjem nekaterih funkcij centralnega živčnega sistema (CNS). Interakcije s hidrokodonom so pogoste pri številnih zdravilih, ki delujejo tudi na CNS. Poleg tega se lahko z jemanjem zdravila poslabšajo številna zdravstvena stanja.
Ker je hidrokodon opiat, ga ne smete jemati z drugimi opiati. Jemanje tega zdravila v kombinaciji z oksikodonom, morfinom ali tramadolom lahko povzroči preveliko odmerjanje opiatov. Nizek srčni utrip in krvni tlak sta povezana s prevelikim odmerjanjem, kot tudi zmanjšana frekvenca dihanja in zmedenost. Če se ne zdravi, lahko preveliko odmerjanje opiatov povzroči smrt.
Interakcije s hidrokodonom so pogoste s katero koli snovjo, vključno z alkoholom, ki lahko zavira CNS. Večina antidepresivov na recept, vključno s sertralinom in citalopramom, je vključenih v to kategorijo. Zdravila za bolečine v mišicah, kot je metaksalon, in zdravila proti napadom, kot je fenobarbital, pogosto delujejo tudi kot depresivi osrednjega živčevja. Te vrste interakcij s hidrokodonom se pogosto kažejo s številnimi enakimi simptomi kot preveliki odmerki opiatov.
Pri nekaterih bolnikih, ki jemljejo hidrokodon, se lahko poveča aktivnost napadov. To tveganje je mogoče povečati s kombiniranjem zdravila s pripravki za klistir, ki vsebujejo fosfate in sulfate. Poleg tega morajo posamezniki, ki so nagnjeni k epileptičnim napadom, prenehati jemati zdravilo vsaj dva dni pred in vsaj en dan po katerem koli testiranju, ki zahteva intravenska jodirana kontrastna barvila.
Veliko zdravil, ki vsebujejo hidrokodon, vsebujejo tudi acetaminofen. Zato jemanje teh zdravil z zdravili za lajšanje bolečin brez recepta na splošno ni priporočljivo. Presežne količine teh zdravil lahko povzročijo nepopravljivo poškodbo jeter in smrt.
Občasno se lahko pojavijo interakcije s hidrokodonom, ko zdravilo jemljejo posamezniki z že obstoječimi zdravstvenimi težavami. Zdravilo predelujejo jetra, bolniki z boleznijo jeter pa imajo lahko težave pri izločanju zdravila iz svojih sistemov. Posledično lahko dolgotrajna uporaba hidrokodona povzroči kopičenje nevarnih ravni zdravila pri teh posameznikih. V redkih primerih lahko pride do smrtnega prevelikega odmerjanja opiatov.
Pri bolnikih s hipotenzijo lahko dodatna sedacija, ki jo povzroči hidrokodon, povzroči srčni zastoj. Poleg tega je lahko pri intravenski injekciji krvni tlak prenizek, da bi zdravilo ustrezno absorbiralo. Če je danih več injekcij, lahko zvišanje krvnega tlaka povzroči prehitro absorpcijo odvečnega zdravila. V teh primerih je možen sistematični šok.
Pri bolnikih z že tako nizko hitrostjo dihanja so možne življenjsko nevarne interakcije s hidrokodonom. Posamezniki z apnejo v spanju, pljučno boleznijo ali obstrukcijo zgornjih dihalnih poti imajo po jemanju zdravila pogosto težave z dihanjem. Dihanje pri teh bolnikih se lahko tako drastično upočasni, da postanejo ravni kisika v krvi nevarno nizke. V hujših primerih lahko bolnik popolnoma ustavi dihanje.