Na svetu obstaja nešteto količin in vrst tolkal, ki v glasbenem delu dajejo svoj neprimerljiv zvok in duh. Tako kot zelišča v receptu ima vsak instrument svoj okus, ki predstavlja določen glasbeni slog. Kljub velikim razlikam med vsemi tolkali, glasbeniki na splošno organizirajo vrste glasbe glede na zvok, ki ga oddaja inštrument. Najbolj priznana vrsta tolkalne glasbe je membranofonski slog ali bobnarski slog, pri katerem zvok nastane z udarjanjem po površini raztegnjene membrane. Drugi glasbeni stili tolkal vključujejo idiofonične, aerofonične in akordofonične vrste.
Membranofonska tolkala vključujejo “membranofone”, pri katerih zvok vibrira po celotnem instrumentu. Primeri takih inštrumentov vključujejo najrazličnejše bobne, od timpanov in bobnov za kotliček uradnega orkestra do zanke in bas bobnov srednješolskega benda. V to skupino sodita tudi djembe in mridangam afriških in indijskih ansamblov. Membranofoni so izdelani iz membrane, pritrjene okoli roba togega, votlega ohišja. Zgodnji tolkalci so svoje inštrumente izdelovali iz živalskih kož ter lesa ali gline.
Idiofonična tolkala se nanašajo na tolkala, ki odzvanjajo vibracije po telesu instrumenta, ko se zatakne. Idiofoni nimajo membran kot membranofoični instrumenti. Te idiofonične inštrumente je mogoče udariti, trgati, pihati, strgati ali drgniti, vendar je skupni imenovalec med vsemi vibracijski učinek celotnega telesa. Ksilofon, zvončki, trikotnik, cajón, casaba in različni zvončki so idiofoni. Takšna tolkala so lahko izdelana iz stekla, lesa ter posušene ali pečene gline ali kovine.
Preostali dve klasifikaciji tolkalne glasbe predstavljata aerofonija in kordofonija. Kot pove že ime, aerofoni za ustvarjanje zvoka uporabljajo premikajoči se zrak, ki ga piha tolkalec. Te inštrumente lahko uvrstimo med pihala, vendar se štejejo tudi za tolkala, ker jih glasbeniki pogosto uporabljajo za tolkalne učinke. Primeri aerofonov so drsna piščalka, apita ali samba in sirena.
Kordofoni so struna, ki ob udarcu delujejo kot tolkala. Najpomembnejša kordofonična glasba je svetovno priznana kovana cimbala. Tako kot klavir, ki je še en akordofonični instrument, se po okvirju raztezajo strateško postavljene strune. Glasbenik udari po strunah z majhnim kladivom, da proizvede zvok. Drugi hordofoni vključujejo vzhodni onavillu in cimbalom – veliko vrsto cimbala za koncerte in simfonije.
Tolkala so morda najstarejša vrsta glasbil, ki jih pozna človek. Vsakdo lahko vzame kladivo ali palico in udari kakofonijo zvokov, tolkala pa je edinstvena po tem, da inštrument zagotavlja umirjen, običajen, glasbeni utrip. Beseda “tolkala” izvira iz latinskega percussus, kar pomeni “udariti ali tepli”. Nanaša se na glasbeno kadenco, ki nastane, ko s tolkali upravlja glasbenik.