Danes obstaja veliko različnih vrst finančnih institucij, ki nudijo širok nabor storitev tako posameznim potrošnikom kot podjetjem. Nekatere od teh institucij ponujajo splošne storitve, druge pa so bolj specializirane za to, kar ponujajo. Tukaj so primeri več najpogostejših vrst institucij, ki so lahko v pomoč, odvisno od tega, katere vrste financ so v obravnavi.
Morda je najpogostejša od vseh finančnih institucij banka. Banke zagotavljajo najbolj poenostavljene finančne storitve, ki jih uporablja večina potrošnikov. Čekovni in varčevalni računi so osnovna sestavina večine bank, skupaj z relativno varnimi naložbenimi priložnostmi, kot so potrdila o vlogi. Banke ponujajo tudi storitve, kot so različne vrste posojil in hipotek za kvalificirane posameznike in podjetja. Za mnoge ljudi je lokalna banka prva in morda edina finančna institucija, s katero bodo kdaj poslovali.
Kreditne zadruge so finančne institucije, ki delujejo na način, ki je zelo podoben bankam. Kar je pri teh institucijah nekoliko drugače, je, da običajno skrbijo za bolj ekskluzivno skupino strank. Članstvo v kreditni zadrugi pogosto temelji na delu v določenem poklicu, članstvu v določeni organizaciji ali življenju na določenem geografskem območju. Obseg storitev, ki jih ponuja kreditna zadruga, je zelo podoben tistim, ki jih ponujajo banke, in običajno vključuje enako vrsto kritja pred izgubo, čeprav se to lahko razlikuje glede na veljavno nacionalno zakonodajo.
Hranilno-posojilne institucije ponujajo tudi številne storitve, ki jih ponujajo banke in kreditne zadruge. V nekaterih primerih lahko hipoteke in posojila, ki jih ponujajo te finančne institucije, imajo boljše obrestne mere kot banke ali kreditne zadruge na tem območju. Medtem ko večino prihrankov in posojil urejajo enaka pravila, predpisi in zaščito, ki jih ponujajo druge bančne institucije, je v nekaterih državah po svetu obseg varčevanja in posojila bolj omejen kot pri drugih možnostih.
Več različnih vrst finančnih institucij se osredotoča na naložbene dejavnosti za posameznike in podjetja. Ti vključujejo zasebne posojilodajalce, hipotekarne družbe, posojilne družbe, borznoposredniške hiše in družbe za upravljanje pokojninskih skladov. Te vrste institucij pogosto sodelujejo z bankami in podobnimi organizacijami in prek njih, da bi poslovale v imenu svojih strank. Tako kot druge vrste finančnih storitev tudi te vrste institucij delujejo v skladu z zakoni, ki urejajo finance v izvorni državi.
S pojavom internetnega poslovanja številne finančne institucije delujejo delno ali izključno na spletu. Obstajajo spletne banke, ki potrošnikom omogočajo ustvarjanje in upravljanje varčevalnih računov, imetja denarnega trga ter celo izvajanje transakcij z delnicami in obveznicami. Z uporabo spletnih virov je mogoče zgraditi naložbeni portfelj, vzpostaviti 401(k) in celo spremljati in kupiti izdaje obveznic.
Obstaja nekakšna finančna institucija, ki zadovolji skoraj vse potrebe. Od širokih storitev bank do specializiranih storitev hipotekarnega ali investicijskega posrednika je mogoče razviti finančne cilje in izvajati strategije, ki bodo pomagale zagotoviti stabilno finančno prihodnost.