Feministični diskurz je lahko zakoreninjen v liberalnih, radikalnih ali socialističnih temah. Lahko je tudi normativen ali opisen v smislu tona, jezika in implicitnega delovanja. Pogoste vrste diskurza, ki vsebujejo feministične ideologije, vključujejo eseje, poezijo, romane in uvodnike. Pogovori med posamezniki, pa tudi reklamna in promocijska sporočila lahko kažejo elemente feminizma. Učbeniki, ki obravnavajo in širijo teorije, zgodovinski razvoj, politična gibanja in poslovne prakse, lahko uporabljajo tudi feministični jezik.
Liberalni feministični diskurz predpostavlja, da morajo ženske, da bi dosegle enak status v družbi, razmišljati in se obnašati na načine, ki so tradicionalno povezani z moškimi. Večina jezika, ki prikazuje to temo, spodbuja ženske, da se finančno preživljajo, nadaljujejo kariero v družinskem življenju in postanejo manj pokorne. Primarna usmeritev liberalne feministične ideologije je enakost in svoboda v smislu družbene in ekonomske moči, vključno z bolj enakopravnim in natančnim prikazovanjem ženskih likov v medijih.
Druga vrsta feminističnega diskurza je radikalna, ki izraža idejo, da so ženske drugačne. Namen radikalne feministične ideologije je povzdigniti in proslaviti razlike, ki jih ženske prinašajo v družbo. Kot filozofijo je radikalni feminizem mogoče razumeti kot skrajnega, saj podpira idejo, da bi morale biti ženske ločene od moških. Možne teme, ki so prisotne v radikalnem diskurzu, vključujejo vzpostavitev ločenega niza pravil, jezika in žensk, ki jih vodijo družbe, ki rušijo patriarhalno strukturo in moč.
Socialistični feministični diskurz ne osredotoča predvsem na spol kot razlog za neenakost žensk, temveč upošteva tudi finančni in družbeni razred. Na primer, bele ženske, ki so rojene v družinah z ekonomskim in družbenim vplivom, imajo običajno več nadzora in privilegijev kot ženske srednjega razreda ali ženske drugih ras. Ta vrsta diskurza se skuša znebiti seksizma z enakomerno porazdelitvijo družinskih obveznosti moških in žensk. Prav tako poskuša izravnati družbeno-ekonomske razlike in spremeniti način, kako so ženske predstavljene v medijih.
Jezik feminističnega diskurza je lahko normativen ali deskriptiven. Normativni jezik nagiba k trditvam in opredeljevanju možnih rešitev za seksizem, na primer, da bi morale imeti ženske in moški enake možnosti za napredovanje na vodstvene položaje. Po drugi strani opisni jezik ponavadi opiše, zakaj in kako so ženske v družbi prikrajšane. Primer deskriptivnega feminističnega diskurza je lahko izjava, kot je: »Nesorazmerno veliko vodilnih delavcev v podjetjih je moških, ker so kandidatke običajno odpuščene in spregledane zaradi svojega spola«.