Katere so različne vrste fantazijskih avtorjev?

Fantazijski avtor je nekdo, ki piše zgodbe, postavljene na domišljijska mesta, se osredotoča na izmišljena bitja, nadnaravna bitja itd. Avtor se lahko osredotoči na splošno kategorijo fantazije ali pa se osredotoči na bolj specifično podzvrst, kot je fantazija o superjunakih, mitska fantazija ali temna fantazija. Medij, prek katerega fantazijski avtor piše, je lahko tudi različen; lahko napiše roman, kratko zgodbo, serijo zgodb ali knjig ali celo poezijo. Pogoste teme fantazijskega pisanja morajo biti prisotne, da se avtor lahko šteje za pisca domišljije.

Včasih lahko fantazijski avtor križa žanre; fantazijo lahko na primer kombiniramo z grozljivko ali znanstveno fantastiko. Fantazijski avtor se temu navadno izogiba, saj so ti drugi žanri tesno povezani z izrazito različnimi. Drugi avtorji bodo morda poskušali združiti žanre, da bi ustvarili bolj prepričljivo zgodbo, ki izkorišča vse prednosti vsakega žanra. Temna fantazija lahko hodi po meji med čisto fantazijo in grozljivko, fantazija o superjunakih pa lahko pogosto meša znanstveno fantastiko s fantazijo. Ti žanri so priljubljeni med različnimi bralci, zato lahko nekateri avtorji pišejo izključno za te žanre.

Roman je dolgo delo, običajno 65,000 besed ali več. Fantazijski avtor lahko piše izključno romane, in če avtor to počne, se lahko odloči za pisanje serije romanov; serija je zbirka več knjig, ki obravnavajo nekatere iste like, kraje, dogodke itd. Ena najbolj znanih serij, ki jih je kdajkoli napisal, je trilogija Gospodar prstanov JRR Tolkiena. Ta sklop treh knjig obravnava bitja, znana kot hobiti, in eno hobitsko prizadevanje, da se znebi sveta zla tako, da uniči zakleti prstan. Serija Harry Potter je še ena znana zbirka knjig JK Rowling; te knjige se osredotočajo na fanta čarovnika po imenu Harry Potter, ki se bori z zlobnim čarovnikom po imenu Voldemort.

Drugi pisci se lahko osredotočajo na kratke zgodbe namesto na daljše romane. Kratke zgodbe so običajno dolge 10,000 besed ali manj, obravnavajo pa krajše epizode in manj razvite like. Ta oblika pisanja je lahko izjemno težka, saj mora pisatelj zgodbo in like razvijati na veliko manj prostora kot avtor, ki piše romane. Tako kot romanopisci lahko tudi pisec kratkih zgodb napiše vrsto zgodb, ki so nekako povezane med seboj, ali pa napiše posamezne zgodbe, ki niso povezane.