V ekspresivnem pisanju pisatelj uporablja prozo za razmišljanje o vprašanju, čustvu ali izkušnji. Obstaja veliko vrst ekspresivnega pisanja. V dnevniku lahko pisatelj razmišlja o tem, kaj se trenutno dogaja v njegovem življenju. Pisanje spominov omogoča piscu razmišljanje o preteklih izkušnjah in dogodkih ter morda videti nekaj, kar se mu je zgodilo v preteklosti, z druge perspektive. Mnenje omogoča piscu, da razmisli o določeni temi ter razloži in pojasni svoje mnenje o tej temi.
Dnevnik je ena najpogostejših in znanih vrst ekspresivnega pisanja. Novinar si bo vzel čas, morda na koncu dneva, da bo v svojem dnevniku ali dnevniku zapisal, kaj se dogaja v njegovem življenju. Pisanje v dnevnik ali dnevnik ima lahko številne prednosti. Ta dejavnost daje novinarju prostor za reševanje svojih težav, kar mu omogoča, da stvari premisli na papirju. Vodenje dnevnika daje novinarju tudi prostor, da se sprosti iz zagozdenih čustev in izrazi občutke in mnenja, o katerih se morda ne bo počutil udobno, ko bi govoril z drugimi ljudmi. Profesionalnim in nadobudnim piscem je tudi vodenje dnevnika koristno, saj je vsakodnevno pisanje eden od načinov za razvoj in izostritev osnovnih veščin pisanja.
Spomini so podobni revijam, saj pisatelj s prozo razmišlja o svojih osebnih občutkih in izkušnjah. Namesto o sedanjosti, pa so spomini o preteklosti. V tej vrsti ekspresivnega pisanja pisatelj piše o preteklih dogodkih in izkušnjah. Večkrat bo pisatelj ugotovil, da mu pisanje o preteklih dogodkih, tudi o stvareh, ki so se zgodile pred leti ali desetletji, pomaga, da se teh dogodkov bolj jasno spomni. Pisanje spominov lahko piscu pomaga tudi videti dogodke na nov način in celo rešiti težave, ki so posledica teh dogodkov.
Mnenjski deli in miselni deli sestavljajo še en razred izraznega pisanja. V mnenjskem delu pisatelj vzame temo in poskuša jasno izraziti, kaj čuti do te teme. Tovrstno ekspresivno pisanje spodbuja pisca, da razmišlja o stvareh, o katerih še nikoli ni razmišljal, in mu lahko celo pomaga pri oblikovanju trdnega mnenja o temi. Učencem se pogosto naloži, da v šoli napišejo razmisleke, bodisi da bi jim pomagali izboljšati pisne sposobnosti ali da bi jim pomagali pri učenju določene teme. Številni časopisi in revije objavljajo mnenja, ki jih pošiljajo bralci.