Katere so različne vrste državnih dajatev?

Glede na lokacijo osebe ima lahko pravico do ene ali več državnih ugodnosti. Državne ugodnosti so vladni programi, katerih cilj je zagotavljanje neposredne ekonomske pomoči državljanom. Obstaja veliko različnih pristopov k zagotavljanju takšnih ugodnosti in nekatere vlade bodo svojim državljanom dodelile več kot druge. Nekateri pogosti primeri državnih prejemkov so neposredna finančna podpora, pokojnine, brezposelnost in socialna varnost.

Ko ljudje pomislijo na državne koristi, prva stvar, ki pogosto pride na misel, je neposredna finančna podpora – splošno znana kot državna blaginja. Običajno, če vlada ponudi takšno podporo, je določen najvišji dohodek: prosilec za socialne prejemke bo upravičen do podpore, dokler zasluži manj od zgornje meje dohodka. Če oseba, ki zakonito prejema socialne prejemke, se pozneje zaposli na drugem delovnem mestu, ki povečuje dohodek preko navedene meje, ne bo več upravičena do državne socialne pomoči.

Pokojnine so državne prejemke, ki se delavcem pogosto dodelijo kot dohodek ob upokojitvi po karieri, ki je delala za vlado. Dodelitev pokojnine je na splošno vezana na minimalno dolžino dela na vladnem položaju in na doseženo najnižjo starost pred upokojitvijo. Stopnje pokojnine so običajno določene na določen odstotek prejšnje plače prejemnika in se dodelijo, dokler je ta oseba živa. Poleg tega nekatere vlade zagotovijo ukrep podpore za prejemnikovega zakonca po prejemnikovi smrti.

Državna nadomestila za zaposlitev se običajno imenujejo zavarovanje za primer brezposelnosti. Čeprav se pravila razlikujejo od jurisdikcije do jurisdikcije, se te državne dajatve na splošno izplačajo vsakomur, ki izgubi službo brez lastne krivde. Prejemnik je običajno izplačan tedensko ali dvakrat tedensko v znesku, ki je običajno določen s stopnjo, ki jo je zaslužil pred izgubo službe.

Socialna varnost je oblika državnih prejemkov, namenjenih zagotavljanju dohodkov ob upokojitvi državljanom. Program socialne varnosti običajno vključuje odvzem majhnega zneska od dohodka vsake osebe v obliki davka na socialno varnost, ki se plača vsaki osebi, ko doseže upokojitveno starost – kot meni vladni organ, ki upravlja program. Znesek, ki ga je treba redno izplačevati posamezniku, ki prejema prejemke socialne varnosti, je odvisen od zneska, ki ga je plačeval v sistem skozi vse življenje, ter od starosti, pri kateri se posameznik upokoji.