Različne vrste digitalne obdelave vključujejo obdelavo slike, obdelavo zvoka, obdelavo videa, obdelavo signalov in obdelavo podatkov. V najosnovnejših izrazih se ta proces nanaša na kakršno koli manipulacijo elektronskih podatkov za doseganje določenega učinka.
Obdelava slik je morda najbolj znan primer digitalne obdelave. Ta oblika digitalne obdelave, ki se uporablja v industriji spletne grafike in fotografije, omogoča uporabniku, da manipulira s podatki na sliki, da doda vodne žige, prilagodi obarvanost, uporabi dithering ali izvede druge naloge za spreminjanje ali izboljšanje slike. Obdelava slik je tesno povezana z obdelavo videa, ki popelje proces naprej in uporabniku omogoča urejanje in manipulacijo celotnih video datotek. Z vključitvijo multipleksiranja med obdelavo videa lahko uporabnik doda metapodatke, kot so podnapisi ali podnapisi, ki jih je mogoče pridobiti na zahtevo in skriti, ko niso v uporabi.
Multipleksiranje se uporablja tudi za obdelavo signalov. Digitalna televizija in telefonske storitve temeljijo na uporabi multipleksiranja. Na televiziji je s to tehniko mogoče zagotoviti več kanalov na eni liniji. Industrija telefonskih storitev se prav tako močno zanaša na digitalno obdelavo, da bi lahko oskrbovala več strank na majhnem številu linij.
Obdelava zvoka je še ena oblika digitalne obdelave, ki uporabniku omogoča čiščenje ali mešanje zvočnih datotek. Z različnimi tehnikami obdelave lahko zvočni inženir datoteki doda posnetke, odstrani hrup v ozadju ali kako drugače izboljša zvočne datoteke. Možno je celo dodati digitalni vodni žig zvočnim datotekam zaradi zaščite avtorskih pravic. V nekaterih primerih zvočni inženirji dodajo hrup tudi zvočnemu posnetku v procesu, imenovanem dithering, ki služi izboljšanju splošne kakovosti zvočne datoteke z glajenjem nekaterih ostrih sprememb v zvoku, ko se zvoki premikajo navzgor in navzdol po frekvenčni valovni obliki. . Ta ista tehnika se uporablja tudi pri obdelavi slike in videa za gladkost končnih digitalnih slik.
Digitalna obdelava se uporablja tudi za manipulacijo ali študij podatkov. V nekaterih primerih se ta obdelava podatkov uporablja za javno varnost, na primer v študijah primerov potresnih ali orkanskih dejavnosti. Digitalna obdelava podatkov zagotavlja veliko hitrejše in natančnejše sredstvo za obdelavo podatkov, kar omogoča podaljšanje časa opozarjanja na bližajoče se nesreče. Uporablja se tudi v laboratorijskih raziskavah zdravil in računalništva za hitro delo s kompleksnimi izračuni, ki so nekoč zahtevali ure intenzivnih raziskav in ročne obdelave.