Večina delovnih mest predavateljev umetnosti je v akademskem svetu, večina preostalih delovnih mest pa vključuje delo s skupnostnimi skupinami ali umetniškimi muzeji in sorodnimi institucijami. Dela predavateljev akademske umetnosti obsegajo razpon od delovnih mest v srednješolskem izobraževanju do delovnih mest za polni delovni čas na večjih univerzah. Delovna mesta zunaj akademskih krogov so bolj raznolika, vendar jih običajno opredeljuje bodisi pripadnost določeni instituciji bodisi osredotočenost na ciljno publiko.
Številna dela predavateljev umetnosti vključujejo poučevanje pouka na fakulteti. V nekaterih primerih lahko te položaje zasedajo profesorji, ki imajo diplomo iz umetnosti ali umetnostne zgodovine. Takšna delovna mesta običajno vključujejo mešanico predavanj, akademskih publikacij in umetniške produkcije. Ta delovna mesta so na splošno zelo konkurenčna, saj so visoke šole in univerze postopoma zmanjševale število stalnih profesorjev na svojih plačilnih listah.
Drugo stopnjo predavateljev umetnosti v akademskem svetu opravljajo kontingentne fakultete. Ti člani fakultete niso na delovnem mestu, bodisi zato, ker ne morejo locirati takšnih delovnih mest, bodisi ker delajo predvsem kot umetniki in predavajo ob strani. Ta vrsta položaja je zelo pogosta na javnih šolah, nekatere umetniške šole pa se tudi močno zanašajo na takšne predavatelje, ker so cenejši od tradicionalnih fakultet in ker imajo močne povezave z umetniško skupnostjo.
Ostala dela predavateljev umetnosti so povezana predvsem s posebnimi umetniškimi muzeji ali podobnimi kulturnimi ustanovami. Večji umetniški muzeji pogosto ponujajo serije predavanj za zainteresirane člane javnosti. V nekaterih primerih te serije predstavljajo profesorji pridruženih univerz, v drugih primerih pa se muzeji sami uredijo in imajo lahko bodisi predane predavatelje v osebju bodisi zaposlene, ki predavajo kot del svojih običajnih delovnih nalog. Znane likovne kritike pogosto vabijo k sodelovanju tudi v posebnih serijah predavanj.
Manjše skupnostne skupine zagotavljajo tudi nekaj delovnih mest predavateljev umetnosti. Skupnostni centri pogosto ponujajo neformalne pouk o predmetih, povezanih z umetnostjo. Predavatelji, ki predstavijo tovrstne pogovore, so lahko plačani, vendar ni redko, da se v manjših skupnostnih centrih sreča tudi prostovoljni predavatelj, ki vodi predstavitve.
Drugi predavatelji umetnosti so zaposleni za zagotavljanje likovnega izobraževanja specifičnim ciljnim občinstvom. Nekateri narodi, na primer, nekaterim zapornikom ponujajo umetniško izobraževanje. Takšno izobraževanje naj bi osebnostno obogatilo in tudi omogočilo zapornikom, da razvijejo povezanost z družbo ter boljše sposobnosti obvladovanja in upravljanja.