Opredelitev izvršnega direktorja se od podjetja do podjetja in od kulture do kulture nekoliko razlikuje. Na splošno pa delovna mesta na vodstveni ravni vključujejo lastnike in predsednike podjetij ter vse položaje na ravni “C”, ki so tisti nazivi, ki se pogosto začnejo z besedo “vodja”. Poleg tega se podpredsedniki štejejo za izvršne direktorje, kot tudi drugi nazivi, ki vključujejo besede »podpredsednik«. V nekaterih manjših podjetjih, ki imajo morda malo posameznikov na tovrstnih vlogah, so lahko v izvršno ekipo vključeni tudi položaji direktorja in drugi.
Lastnik podjetja skoraj vedno velja za vodstveno mesto. Ta oseba je lahko tesno vključena v vsakodnevno poslovanje podjetja. Lahko pa je tudi »tihi izvršni direktor«, nekdo, ki je vključen v odločitve na visoki ravni, vendar ni kritičen za redne funkcije podjetja.
Lastniki se pogosto imenujejo izvršni direktorji, kar pomeni »glavni izvršni direktor«. To je najvišji položaj na ravni C in na splošno najvišji položaj vodstvenih delovnih mest. V zasebnem podjetju to delovno mesto največkrat, a ne vedno, zaseda lastnik. V javnem podjetju to mesto praviloma imenuje upravni odbor.
Predsednik družbe je na splošno glavni izvršni direktor. To je lahko zmedeno za tiste, ki niso vajeni poslovnega sveta, saj je v mnogih vladah predsednik najvišji uradnik. Tudi v poslu ni nenavadno, da ne obstaja dejanski naziv izvršnega direktorja ali da en posameznik hkrati opravlja obe funkciji na vodstveni ravni. V tem primeru se posameznik običajno imenuje “predsednik in izvršni direktor”.
Določena korporacija ima lahko tudi poljubno število dodatnih delovnih mest na ravni C. Najpogostejši so glavni operativni direktor (COO), glavni finančni direktor (CFO) in chief information officer (CIO). Druga izvršna delovna mesta na ravni C vključujejo glavnega tehnološkega direktorja (CTO), glavnega direktorja za trženje (CMO) in glavnega direktorja za tveganja (CRO). V določenih panogah so lahko pogosti drugi nazivi na ravni C.
V nekaterih korporacijah izvršna ekipa vključuje samo vodje na ravni C in predsednika. V mnogih srednje velikih podjetjih pa se položaji podpredsednika štejejo tudi za delovna mesta na ravni vodstva. To vključuje tako dejanski naziv podpredsednika kot tudi druge nazive, vključno z mlajšim podpredsednikom, pridruženim podpredsednikom, pomočnikom podpredsednika in izvršnim podpredsednikom.
Mala podjetja imajo lahko na vrhu le predsednika in podpredsednika. V tem primeru se delovna mesta na ravni direktorja lahko štejejo za del izvršne ekipe. To se lahko razširi na pridružene direktorje in izvršne direktorje, vendar redko vključuje pomočnike direktorjev. V splošni poslovni kulturi pa se direktor tradicionalno ne šteje za položaj vodstvene ravni.