Ljudje se udeležujejo delavnic, ko želijo izboljšati določene veščine ali pridobiti znanje z razpravo o temah in sodelovanjem v aktivnostih z drugimi ljudmi, ki imajo podobne želje. V šolah so delavnice običajno učno orodje. Na primer, na delavnicah pisanja študenti delijo in kritizirajo svoje delo, da se lahko izboljšajo kot pisci, bralci in uredniki. Na delavnici upravljanja se lahko udeleženci zberejo v skupinah in razmišljajo o novih idejah o tem, kako učinkovito voditi in se vključiti v dejavnosti, ki jim omogočajo, da iz prve roke izkusijo različne vodstvene prakse. Nekatere najpogostejše dejavnosti delavnice so razprave med udeleženci, dejavnosti, ki spodbujajo ljudi k sodelovanju, in tekmovanja ali igre, ki so lahko razburljive za udeležence, hkrati pa omogočajo moderatorjem, da ocenijo nastope udeležencev.
Vodje iz organizacije se lahko udeležijo delavnic o upravljanju ali vodenju. Nekatere najpogostejše delavnice v tem kontekstu so skupinske razprave, v katerih udeleženci govorijo o tem, kaj je dober vodja. Ko je učinkovita, lahko ta dejavnost ljudem da sveže ideje o tem, kako gledati na uspeh pri vodenju. Lahko bi jim dalo tudi vpogled v njihove lastne predsodke. Hkrati ta vrsta dejavnosti deluje kot ledolomilec, zaradi katerega je ljudem bolj udobno govoriti naglas.
Običajno je tudi, da delavnice vključujejo predstavitve. Za razliko od običajnih učilnic pa ni moderator ali inštruktor tisti, ki daje predstavitve. Namesto tega lahko vsak udeleženec ali skupina udeležencev predstavi določeno temo. To je odličen način za popestritev delavnice. Tovrstne delavnice pomagajo tudi ljudem, da se naučijo sodelovati, še posebej, če so prisiljeni delati s posamezniki, ki jih še nikoli niso srečali in s katerimi morda nimajo veliko skupnega.
V mnogih primerih so delavnice uspešne le, če se vsi udeleženci počutijo dovolj udobno, da izrazijo svoje ideje in se vključijo v dejavnosti in razprave. Zaradi tega je običajno, da moderatorji udeležence izvajajo vaje zaupanja. To so delavnice, v katerih se ljudje naučijo zanesti na svoje sodelavce. Moderatorji lahko udeležence tudi naročijo, da delijo zgodbe ali nepričakovana dejstva o sebi, da bi ljudem pomagali premagati svoje predsodke.
Nekatere dejavnosti delavnice se lahko nanašajo posebej na področje ali panogo. Ljudje na delavnicah za samopomoč, na primer, lahko izmenično izmenjujejo izkušnje, ki so jih imeli za izboljšanje lastnega življenja. Po drugi strani pa je v slikarski delavnici določen čas med vsako sejo namenjen učenju nove tehnike. Na igralskih delavnicah bodo morda morali udeleženci med vsakim srečanjem odigrati prizore.