Sadje papaje, podobno meloni, raste iz semen večinoma v toplih tropskih podnebjih. S pravilno izbiro tal in oskrbo lahko rastlina papaje obrodi obilo sadja. Nasprotno pa lahko prekomerno zalivanje in slaba drenaža tal povzročita smrtonosne bolezni papaje, kot je gnitje korenin. Med dodatnimi krivci so nekroza, obročasta pegavost in listna pegavost ter antraknoza. Nekatere druge bolezni, ki napadajo papajo, vključujejo ožig in pepelasto plesen.
Rastline papaje je treba ustrezno zalivati v skladu z navodili; sicer lahko preveč vode povzroči gnilobo korenin. To stanje hitro ubije sadje papaje zaradi pomanjkanja drenaže na mestu sajenja. Slaba drenaža vode preprečuje rastlini kisik in povzroča tudi nastanek gliv, ki povzročajo večjo škodo na papaji. Eden od načinov za preprečevanje bolezni gnilobe korenin bi bila sajenje semena papaje v dvignjene gredice ali v vrtne prostore z boljšo drenažo vode.
Nepravilna nega rastlin vodi tudi do drugih bolezni papaje, kot je nekroza. Ta virus, znan tudi kot apikalna nekroza papaje, povzroči, da se listi rastline povesijo in se obrnejo navzdol ter postanejo rumeni ali rjavi. Bolezen papaje se začne pri listih in steblih, nato pa napreduje, dokler rastlina papaje ne umre. Po mnenju strokovnjakov virus izgine, ko vrtnar uniči in odstrani rastlino papaje.
Drugi virus, povezan s papajo, ringspot, se pojavi zaradi pomanjkanja nege rastlin. Ključni simptomi vključujejo porumenelost listov, ki ji sledijo temno zelene proge. Temno zelene C-oblike in krogi nastanejo tudi na plodu papaje, ko je okužen z virusom. Tehnike sajenja, kot je cepljenje, povečajo tveganje za obročasto pegavost papaje. Z izolacijo rastline se lahko znebite težave z obročastimi pegami.
Listna pegavost Corynespora je bolezen, ki jo povzroča gliva. Bolezen papaje se pojavlja večinoma na listih in moških cvetnih steblih rastline, ne pa na plodovih. Glivo prepoznamo po rjavih in rumenih lisah, skupaj s sporami, ki se pojavijo na listih. Strokovnjaki za vrtnarjenje priporočajo uporabo fungicida na prizadeto papajo za izkoreninjenje bolezni.
Antraknoza je še ena od bolezni papaje, ki izvira iz glive. To posebno stanje vpliva na sadje v nasprotju s cvetnimi stebli in listi. Simptomi antraknoze se začnejo z vodo prepojenimi madeži, ki se pojavijo na plodu papaje. Pege lahko zrastejo, postanejo rjave ali črne, nato pa se potopijo v plod in poškodujejo pulpo. Fungicid, ki se nanaša na rastlino papaje, zdravi antraknozo, zlasti v zgodnjih fazah bolezni.
Phytophthora se šteje za eno najsmrtonosnejših bolezni papaje. Ta gliva, ki jo povzročata močan veter in dež, pogosto povzroča venenje, gnilobo stebel in korenin ter okužbo korenin in plodov. Znaki okužbe s fitoftorozo vključujejo lezije na vejah in plodovih, prepojenih z vodo, ki jim sledi porjavitev in hitro propadanje celotne rastline papaje. Poškodbe pogosto postanejo bele na sadju, kar povzroči krčenje. Tako kot druge bolezni papaje, ki temeljijo na glivah, je mogoče tudi fitoftorozo ukrotiti z uporabo fungicidnih razpršil.