Da bi se dobro odločili pri izbiri antacidov, je pomembno najprej razumeti, katere so različne vrste antacidov. Na splošno obstajajo štiri osnovne vrste antacidov. Ti vključujejo natrijev bikarbonat, kalcijev karbonat ter aluminijeve in magnezijeve spojine. Čeprav vsak od teh zagotavlja lajšanje simptomov želodčne kisline, nekateri morda niso priporočljivi za tiste s posebnimi zdravstvenimi težavami.
Ena najpogostejših vrst antacidnih zdravil je natrijev bikarbonat, sicer znan po svojem skupnem imenu soda bikarbona. Običajno je natrijev bikarbonat priporočljiv le za kratek čas, saj je njegova zelo visoka vsebnost natrija lahko nevarna za posameznike, pri katerih je bil predhodno diagnosticiran visok krvni tlak. Tisti, ki uporabljajo natrijev bikarbonat dalj časa, lahko doživijo tudi povečano število okužb sečil, srčno in ledvično disfunkcijo ter razvoj drugih resnih zdravstvenih stanj, ki lahko zahtevajo dolgotrajno zdravljenje.
Kalcijev karbonat je še eno od običajnih antacidnih zdravil, ki so na voljo za uporabo. Zaradi svojega deleža kalcija, ki povzroči hitro olajšanje, je kalcijev karbonat priljubljena izbira za mnoge. Za razliko od natrijevega bikarbonata, ki se ga ne sme uporabljati dlje časa, lahko kalcijev karbonat dejansko jemljete vsak dan, če je potrebno. Pomembno pa je razumeti, da lahko dolgotrajna uporaba kalcijevega karbonata povzroči razvoj zmernega do hudega zaprtja, v nekaterih primerih pa lahko celo povzroči nastanek ledvičnih kamnov ali ledvično disfunkcijo.
Aluminijeva spojina se včasih priporoča tistim, ki iščejo dobra antacidna zdravila. Čeprav je bilo ugotovljeno, da je aluminijeva spojina zelo učinkovita pri zdravljenju simptomov želodčne kisline, lahko deluje počasneje kot druge oblike antacidov. Tako kot kalcijev karbonat lahko dolgotrajna uporaba aluminijeve spojine povzroči zaprtje. Poleg tega je bil ta antacid povezan z zmanjšano ravnjo kalcija v telesu, kar kaže, da so tisti, ki ga uporabljajo, lahko izpostavljeni povečanemu tveganju za razvoj osteoporoze ali osteoartritisa. Tisti, ki jemljejo aluminijevo spojino, bi zato morali razmisliti o dopolnitvi te diete s kalcijevimi tabletami brez recepta.
Magnezijeva spojina je še en antacid, ki se običajno uporablja pri zdravljenju želodčne kisline. Za razliko od kalcijevega karbonata in aluminijeve spojine se zdi, da ima magnezij odvajalne lastnosti. Zaradi tega se magnezij pogosto priporoča starejšim, posameznikom, ki so imeli predhodno diagnosticirano sladkorno bolezen ali druga podobna stanja.