Katere so različne vrste ameriških lokalnih politikov?

Večina prepoznavnih politikov v Združenih državah deluje na nacionalni ravni in opravlja svoje delo v Washingtonu, DC, vendar številni lokalni politiki skrbijo za pravilno delovanje mest, mest, okrožij in zveznih držav. Morda je najpogostejša politična funkcija na lokalni ravni županova. Vloga župana se lahko od mesta do mesta razlikuje, vendar bo v mnogih primerih imel pomemben vpliv v smislu razvoja lokalnih zakonov in obravnave pomembnih vprašanj v mestu ali mestu. Drugi lokalni politiki so člani mestnega sveta, državni senatorji in guvernerji.

Člani mestnega sveta so lokalni politiki, ki so kandidirali za mesto, da bi sedeli v mestnem svetu, ki je skupina ljudi, ki si prizadeva za razvoj lokalnih zakonov in predpisov ter obravnava različna vprašanja, ki se nanašajo na regijo. Glede na organizacijsko strukturo posameznega mesta ima lahko mestni svet več pristojnosti ali moči kot župan ali obratno. Oba subjekta bi morala sodelovati pri razvoju izvršljivih in ustreznih zakonov in predpisov, ki bodo narekovali uspeh ali neuspeh mesta ali mesta. Skoraj vsi lokalni politiki morajo kandidirati za funkcije, kar pomeni, da morajo voditi volilne kampanje. Svoje funkcije bodo opravljali določeno obdobje, kot narekujejo lokalni zakoni.

Na državni ravni lahko lokalni politiki zastopajo svoja okrožja v glavnem mestu države kot člani državnega senata. Ti državni senatorji so dejavni pri razvoju zakonov za celotno državo in bodo to delo opravljali v glavnem mestu ali v bližini glavnega mesta države. To lahko pomeni, da se bodo morali lokalni politiki preseliti iz svojih domačih mest v bližino glavnega mesta, čeprav to morda ni vedno potrebno, odvisno od velikosti države in funkcije vlade te države.

Guverner države je v bistvu vrhovni poveljnik te države. On ali ona je odgovoren za splošno delovanje vlade in vse zakone, ki jih sprejme državni senat, mora odobriti guverner, da postanejo zakon. Guvernerji imajo tudi pravico veta na zakone, ki so bili sprejeti v senatu, kar pomeni, da čeprav je bil zakon sprejet, ne bo postal zakon, ker je guverner predlog zakona črtal. Če je zakon sprejet in postane zakon, mora biti ta zakon v skladu z zveznim zakonom ali pa se lahko šteje za neustavnega.