Tehnike kapitalskega proračuna pomagajo podjetju med drugim oceniti izvedljivost in donosnost projekta. Niso vse tehnike enake, tako kot ima vsak projekt različne dejavnike, ki vplivajo na prihodnjo dobičkonosnost. Običajne tehnike kapitalskega proračuna vključujejo oblikovanje kapitalskega proračuna, sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov in dobo vračila za določen projekt. Podjetja lahko po potrebi uporabijo vsako od teh tehnik ali izberejo samo eno. Ta proces je večinoma merjenje finančne sposobnosti preživetja, čeprav lahko tudi nekvalitativni pregledi predstavljajo informacije.
V kapitalskem proračunu so navedeni vsi denarni tokovi iz prihodnjih denarnih plačil in z njimi povezani stroški z ustvarjanjem teh prihodkov. Razlika je običajno negativna, saj ima večina novih projektov stroške, ki močno presegajo začetne projekcije prihodkov. Podjetja nato navedejo razpoložljivi kapital za začetek projekta in ugotovijo, ali so potrebna zunanja sredstva za izravnavo začetnih stroškov. V nekaterih primerih nov projekt ne potrebuje velikih zneskov zunanjih sredstev, še posebej, če ima podjetje visoko razpoložljivo denarno stanje. Iskanje poceni zunanjih sredstev je sekundarni proces za tehnike kapitalskega proračuna.
Bolj vpleten proces, ki sam deluje v procesu kapitalskega proračuna, je uporaba formule sedanje vrednosti. Ta formula diskontira vrednost prihodnjih gotovinskih plačil za več let v času trajanja projekta. Za vsak letni denarni tok v danem časovnem obdobju se uporablja diskontni faktor, ki sčasoma pripelje vse prihodnje vrednosti v dolarju na sedanjo vrednost. Tehnike kapitalskega proračuna, ki uporabljajo formule sedanjega denarnega toka, omogočajo primerjavo vrednosti v dolarju med dolarjem. Ta proces je nekoliko bolj zapleten, čeprav na splošno omogoča drugačen in včasih natančnejši pregled kapitalskih proračunov in povezanih projektov.
Obdobje vračila je zelo preprosta formula, ki daje osnovne informacije o različnih kapitalskih projektih. Med številnimi vrstami tehnik kapitalskega proračuna je obdobje vračila običajno najpreprostejše za izračun, čeprav najverjetneje predstavlja najšibkejše informacije za sprejemanje odločitev. Za izračun vračilne dobe posameznik v podjetju preprosto sešteje letne denarne vrednosti za vsako prihodnje obdobje in nato sešteje zagonske stroške za nov projekt. Če projekcije skupnih prihodkov delimo s skupnimi stroški zagona, pokažemo, koliko časa bo podjetje potrebovalo, da te stroške povrne. Spet to ne pomeni nujno prihodnje finančne sposobnosti projekta.