Surovine za steklo se razlikujejo glede na določeno vrsto stekla, vendar so nekatere ključne za večino steklarskih prizadevanj, zlasti enega najdemo v skoraj vseh vrstah običajnega stekla. Medtem ko se en material uporablja kot glavna sestavina skoraj vseh vrst stekla, se številni drugi materiali dodajajo iz različnih razlogov, kot je ustvarjanje stekla z določeno lastnostjo ali za znižanje stroškov ali težavnosti proizvodnega procesa. Ne glede na vrsto stekla in njegove sestavne dele, se vsi materiali pred izdelavo stekla stopijo v fin prah.
Silicijev dioksid ali silicijev dioksid (SiO2), kot ga poznamo, je glavna sestavina večine vrst stekla. Čisti silicijev dioksid se uporablja za izdelavo vrste stekla, imenovanega taljeno kremenovo steklo, ker je kremenčev pesek vir večine silicijevega dioksida. Izdelava te vrste stekla je precej draga, saj zahteva zelo visoke temperature za taljenje in steklanje silicijevega dioksida. Uporablja se predvsem za laboratorijsko steklo in posebne posode, ki zahtevajo zelo visoko temperaturno toleranco in odpornost na raztezanje ali krčenje zaradi temperaturnih sprememb.
Najpogostejša vrsta stekla se imenuje natrijevo-apneno steklo, pri čemer je približno 90 % stekla, proizvedenega na svetu, te vrste. Steklo natrijevega apna uporablja silicijev dioksid kot glavno sestavino, vendar se silicijevemu dioksidu dodajo natrijev karbonat ter oksidi aluminija, magnezija in kalcija s temi dodatki, ki običajno obsegajo 25-30 mas. % stekla. Ti dodatki znižujejo temperaturo, pri kateri se zmesi stopijo in steklovijo ter postanejo steklo.
Svinčeno steklo je še ena pogosta vrsta. Z uporabo ene izmed naslednjih najpogostejših surovin za steklo je ta vrsta stekla izdelana z zamenjavo nekaterih ali vseh oksidov, ki se uporabljajo v natrijevem apnu in drugih običajnih vrstah stekla, s svinčevim oksidom. Posledica tega je gosto, zelo prozorno steklo z izboljšano disperzijo in odbojom svetlobe, ki je cenjeno zaradi svoje kakovosti in se uporablja v fini namizni posodi in umetniških predmetih.
Druge surovine za steklo se lahko dodajo bazi silicijevega dioksida in lahko vplivajo na fizikalne in kemijske lastnosti stekla. Ti materiali so med drugim kovinski oksidi, kot so barij, cerij, železo in lantan. Cerijev oksid na primer daje steklom ultravijolične (UV) absorpcijske lastnosti. Borov oksid naredi zelo trdo, toplotno odporno steklo, kot je tisto, ki se trži pod blagovno znamko Pyrex. Steklo, ki je reciklirano steklo, se pogosto uporablja tudi kot surovina.
Steklu se pogosto dodajajo nekateri aditivi, imenovani sredstva za bistrenje, da se zmanjša velikost in pogostost mehurčkov v steklu. V ta namen se uporabljajo navadna kuhinjska sol, natrijev sulfat ter različne oksidne in hidroksidne spojine. Nekatere vrste specialnega stekla vsebujejo materiale, kot so fluor in različni kovinski oksidi in fosfati, zlasti tiste iz alkalijskih kovin, kot so kalcij, litij in kalij.