Obstaja več načinov za prenehanje jemanja metadona, od katerih nobena ni neboleča. Prehod na “hladno puranje” – ali nenadna prekinitev uporabe metadona brez uporabe kakršnih koli zdravil – je najbolj boleč od vseh možnih načinov za odstranitev zdravila in njegovih dolgotrajnih učinkov iz svojega sistema. Manj težki načini vključujejo zmanjšanje uporabe zdravila, uporabo delnih agonistov za pomoč pri nadzoru odtegnitvenih simptomov in hitro razstrupljanje.
Znano je, da so učinki metode hladnega purana za opustitev metadona dvakrat intenzivnejši in dvakrat daljši kot pri prenehanju jemanja morfija ali heroina. Nespečnost, tesnoba, slabost in številni drugi zelo resni simptomi so vsi povezani z prenehanjem jemanja metadona. Ti učinki odtegnitve pogosto trajajo približno mesec dni, s časom postajajo vse manj izraziti, vendar ni nenavadno, da trajajo dlje. To je posledica dolge razpolovne dobe zdravila – 15-60 ur –, kar je čas po prenehanju jemanja metadona, ki ga telo potrebuje, da v bistvu prebavi in odstrani kemikalijo iz telesa.
Tudi po tem, ko je telo brez metadona, lahko odtegnitveni simptomi vztrajajo zaradi nezmožnosti možganov za proizvodnjo nevrotransmiterjev, ki jih zdravilo posnema. Prenehanje metadona prek mrzlega purana lahko povzroči smrt zaradi težav z dihanjem, ki se lahko pojavijo le nekaj ur po tem, ko učinki zadnjega odmerka izzvenijo. Zato se morate vedno posvetovati z zdravnikom in psihologom, ko poskušate prenehati z mrzlim puranom, poleg tega pa morate imeti prijatelje in/ali družinske člane, da bodo pozorni na nevarne simptome.
Naslednji najpreprostejši način je zmanjševanje jemanja zdravila en teden naenkrat. Priporočena količina zoženja na teden je 1 miligram. To bi moralo zmanjšati odtegnitvene simptome na sprejemljivo raven, da bo oseba lahko še naprej opravljala svoje redne, vsakodnevne dejavnosti. To je dobro, ker lahko postopek zoženja traja do nekaj let, če začnete z odmerkom 100 miligramov ali več. Kljub temu nekateri nenavadni stranski učinki te metode vključujejo manj intenzivno različico nespečnosti, tesnobe, telesne bolečine in še več.
Da bi olajšali postopek zoženja, druga metoda vključuje zdravila, ki vsebujejo buprenorfin, kot korak med rednim zoženjem in popolnim prenehanjem. Heroin in metadon sta agonista, kar pomeni, da se vežeta na receptorska mesta v možganih in povzročita poplavo užitka, vendar je buprenorfin le delni agonist. Delni agonisti se prav tako vežejo na receptorska mesta in povzročijo sproščanje istih nevrotransmiterjev, vendar na veliko nižji, manj prijetni ravni. Zdravila z buprenorfinom so zato idealna za upočasnitev procesa zoženja ob prehodu na zdravilo, ki ima manj resne simptome odtegnitve, ko se proces konča.
Drugo zdravilo, ki se uporablja za zasvojenost z metadonom, je kombinacija buprenorfina in naloksona, ki je popolnoma konkurenčen antagonist. To pomeni, da se veže na iste receptorje kot opiatni agonisti, vendar ne sproži verižne reakcije nevrotransmiterjev, ki povzroča užitek. Dejstvo, da je popolnoma konkurenčen, pomeni, da bo tekmoval z agonisti za receptorje in bo pogosto zmagal. Antagonisti, kot je nalokson, preprečujejo, da bi odvisnik jemal opiate, potem ko je prenehal jemati metadon, ker se opiati ne bodo mogli vezati na receptorje, ki jih antagonisti prevzamejo, in zaradi tega ne bodo povzročili evforije.
Morda najlažji, a najdražji način, da se znebite metadona, so metode hitrega razstrupljanja opiatov. To je postopek, ki ga vodi zdravnik, pri katerem se pacienta odpelje v enoto intenzivne nege in ga pod nadzorom anesteziologa za nekaj ur dajo v anestezijo. V tem času se v telo vbrizgajo polni antagonisti opiatov, tekmujejo za opiatne receptorje in na koncu popolnoma zmagajo. Do konca zdravljenja se telo vse skupaj očisti iz opiatov, ker se ne bodo imeli kam vezati in bodo zato zavrženi. Posledica tega je skrajni umik zaradi hitrega časovnega okvira, v katerem se možgani izpraznijo vseh kemikalij, ki povzročajo užitek.
Možgani potrebujejo tudi kar nekaj časa, da se napolnijo z nekaj lastnimi, naravnimi kemikalijami za užitek. Takoj, ko se bolnik zbudi iz anestezije, dobi uspavalne tablete ali pomirjevala, da lahko prespi preostanek tega obdobja. Nato je predpisan še en antagonist, ta le delno konkurenčen, da bi preprečil ponovitev prejšnjega odvisnika.