Katere so različne metode spremljanja interneta?

Povečanje uporabe in priljubljenosti interneta je povzročilo ustrezen porast tehnologij spremljanja. Starši lahko spremljajo uporabo spleta svojih otrok, delodajalci lahko spremljajo, kje njihovi zaposleni preživijo čas na spletu, lastniki spletnih mest pa lahko med drugim vidijo, koliko obiskovalcev privablja njihova spletna mesta in od kod ti obiskovalci prihajajo. Ponudniki internetnih storitev lahko spremljajo, koliko pasovne širine uporabljajo njihove stranke, lastniki avtorskih pravic pa redno spremljajo in identificirajo posameznike, ki delijo zaščitena dela na spletu. Spremljanje interneta za te in druge namene je postalo razmeroma običajno in načinov za spremljanje je toliko, kolikor je sploh razlogov za spremljanje.

Sledenje, do katerih posameznih spletnih mest uporabnik dostopa, je ena najpogostejših metod pri spremljanju interneta. Spremljanje spletne strani se običajno doseže s programsko opremo, nameščeno na ravni omrežja ali osebnega računalnika. Program bo hranil predpomnilnik ali dnevnik vseh obiskanih spletnih mest v kateri koli seji brskanja. Večino časa to spremljanje ostane popolnoma neopaženo in sploh ne vpliva na uporabniško izkušnjo.

Delodajalci običajno uporabljajo programska orodja za spremljanje interneta v delovnih okoljih. Spremljanje omogoča podjetjem, da spremljajo, kje zaposleni preživijo svoj čas, in spremljajo, ali zaposleni dostopajo do neprimernih ali nezakonitih vsebin iz delovnih računalnikov. Starši pogosto uporabljajo podobno programsko opremo za spremljanje interneta na domačih računalnikih, da prepoznajo vsa spletna mesta, do katerih so dostopali njihovi otroci. Večino časa je mogoče programsko opremo za spremljanje nastaviti tudi tako, da blokira dostop do določenih spletnih mest. To je uporabno za starše, ki želijo preprečiti, da bi majhni otroci naleteli na grafične vsebine na spletu, kot tudi za delodajalce, ki želijo svoje zaposlene obdržati stran od osebno usmerjenih spletnih mest, kot so e-pošta in družabna omrežja med delovnim dnevom.

Vendar se vse sledenje ne izvaja na lokalni ravni. Številne metode spremljanja interneta se osredotočajo na prepoznavanje obiskovalcev spletnih mest, kar se običajno doseže na ravni spletnega mesta. Lastnik spletnega mesta lahko na samo spletno mesto namesti sledilne naprave, ki bodo spremljale število obiskovalcev, izvor teh obiskovalcev in kam so ti obiskovalci šli naprej, ne da bi karkoli namestil na računalnik obiskovalca. Večino časa je spremljanje prometa na spletnem mestu doseženo s sledenjem naslovov internetnega protokola (IP).
Ko se računalnik poveže z internetom, mu je dodeljen edinstven naslov IP. IP naslov identificira računalnik po geografski lokaciji in ponudniku internetnih storitev, nikoli pa po imenu. Da bi izvedeli identiteto lastnikov naslovov IP, je običajno treba ustreznemu ponudniku internetnih storitev predložiti sodno odredbo.
Lastniki avtorskih pravic pogosto spremljajo obiskovalce različnih spletnih mest za prenos med enakovrednimi in spremljajo izmenjavo podatkov za zaščitene datoteke. Večina datotek s filmi in pesmimi je zaščitenih z mednarodnimi avtorskimi pravicami in njihova deljenje na spletu brez dovoljenja je marsikje nezakonito. Lastniki vsebine, ki lahko spremljajo, kateri naslovi IP so povezani z domnevno nezakonitimi prenosi, pogosto uporabljajo te informacije za pregon posameznikov zaradi kršitve avtorskih pravic.
Vendar pa vse spremljanje interneta ni legitimno. Kibernetski kriminalci in operaterji vohunske programske opreme pogosto spremljajo gibanje spletnih uporabnikov na spletu, da bi prikazovali oglase, ukradli gesla in ustvarili profile identitete. Velik del te vrste sledenja se zgodi s piškotki, ki so majhni paketi informacij, ki se prikrito prenesejo na računalnike uporabnikov.
Spremljanje interneta se lahko uporablja tudi kot sredstvo za spremljanje uporabe interneta. Ponudniki internetnih storitev običajno določijo omejitve, koliko pasovne širine lahko naročniki uporabijo v katerem koli mesecu, ne da bi plačali previsoke pristojbine. Ponudniki ugotavljajo, kateri uporabniki so šli čez, s spremljanjem porabe pasovne širine skozi čas. Da bi se izognili kazni, bodo posamezni naročniki pogosto namestili merilnike, ki temeljijo na programski opremi za spremljanje internetne pasovne širine, ki so jo uporabljali.