Delovna mesta v družboslovju se zelo razlikujejo, vendar na splošno vključujejo področja antropologije, arheologije, geografije, zgodovine in drugih disciplin, ki preučujejo človeško družbeno in kulturno vedenje. Večina družbenih ved zahteva magisterij ali bolj verjetno doktorat. Večina družboslovcev dela na fakultetah, univerzah ali za vlado in izvaja raziskave v laboratoriju ali na terenu. Do leta 2018 naj bi trg dela rasel nekoliko hitreje od povprečja, vendar bo konkurenca za ta delovna mesta verjetno močna.
Antropologi preučujejo običaje, jezik, evolucijo in človeške ostanke starih in sodobnih ljudstev. Večina antropologov je specializiranih za sociokulturno, jezikovno, biološko ali fizično antropologijo. Socialni antropolog lahko preučuje prakse ljudi, ki živijo v industrializiranih državah, ali tistih, ki prebivajo na zelo podeželskih, nerazvitih območjih. Lingvistični antropologi preučujejo razvoj jezika, biološki antropologi pa preučujejo, kako biologija in kultura vplivata druga na drugo. Fizični antropologi delajo na družbenih vedah, ki raziskujejo starodavne ostanke in civilizacije.
Arheologi se osredotočajo na preučevanje preteklih človeških kultur. Mnogi arheologi delajo bodisi kot svetovalci bodisi za nacionalno vlado. Lahko identificirajo in ohranjajo zgodovinska mesta, delajo v muzejih ali služijo kot skrbniki, ki nadzorujejo raziskovalne projekte in muzejske zbirke. Arheolog lahko na primer izvaja raziskave s Službo narodnih parkov v ZDA ali pri arheoloških izkopavanjih v daljnih predelih zemlje.
Geografija je eno od družbenih ved, ki raziskuje fizične značilnosti ali kulturni vpliv na zemljo. Na splošno so geografi specializirani za fizično ali kulturno geografijo. Fizična geografija se nanaša na fizične značilnosti zemlje. Lahko tudi preučujejo podnebje ali tla v določeni regiji. Kulturni geografi se osredotočajo na to, kako ljudje in civilizacije vplivajo na zemljo, kako je pokrajina povezana s političnimi dogodki ali zagotavljanjem zdravstvenega varstva in druge podobne posebnosti.
Zgodovinarji preučujejo in interpretirajo preteklost z uporabo artefaktov, kot so časopisi, avdio ali video kasete ali vladni zapisi. Nekateri zgodovinarji analizirajo določen del države, čas v zgodovini ali se specializirajo za družbene, intelektualne, kulturne, diplomatske, vojaške ali politične dogodke. Nekateri lahko delajo za vlado in pomagajo ohranjati zgodovinska mesta, pišejo knjige in izvajajo druge raziskave. Drugi zgodovinarji se odločajo za poučevanje zgodovine in delo v izobraževalnem sistemu.
Predvideva se, da bodo vsa ta družboslovna delovna mesta do leta 2018 rasla hitreje od povprečja. Na splošno naj bi se povečala za približno 22 %. Zaposlitev antropologov in arheologov naj bi se povečala za približno 28 %. Geografski in zgodovinski položaji naj bi se povečali za 26 % oziroma 11 %. Kljub temu je konkurenca za ta delovna mesta lahko močna.
Tisti, ki imajo diplomo, imajo najmanj možnosti za iskanje zaposlitve v družboslovju. Morda bodo lahko našli delo kot raziskovalec, tržni analitik, učitelj ali pisatelj. Tisti, ki imajo magisterij, bodo morda lahko našli delo v zasebnem sektorju ali pri vladi. Večino časa je doktorat potreben za poučevanje na univerzitetni ravni ali zasedanje visokih upravnih položajev.