Demoni igrajo pomembno vlogo v mitologiji številnih kultur, od asur hinduizma do tzitzimimeh Aztekov. Njihova univerzalna pojavnost v religijah in kulturah z vsega sveta morda govori o temeljni želji po razumevanju narave zla in motivacije za zlobna dejanja. Mitologija demonov je precej zapletena, saj imajo številne kulture edinstvene hierarhije in številne znane poimenovane demone, kot je Satan v krščanski mitologiji.
V vseh primerih imajo demoni nadnaravne moči in številne kulture imajo vraževerne tradicije, ki naj bi jih odvračale, od puščanja daritev do nošenja določenih predmetov, da bi jih odgnali. Številne kulture imajo tudi vrsto prijaznih in zlobnih demonov, čeprav je včasih težko ugotoviti razliko.
Obstaja veliko vrst demonov. Nekateri so na primer zgolj igrivi zemeljski ali naravni duhovi, ki uživajo v nagajanju, drugi pa so razvrščeni kot skušnjavci, ki vodijo ljudi v greh. Lahko delujejo tudi v nasprotju z božanstvom ali božanstvi ali pa pomagajo čarovnicam in drugim zlobnikom. Nekatere kulture jih uvrščajo med človeške, kar pomeni, da so duhovi mrtvih ali nečloveški, demoni pa lahko obsedajo ljudi, da delajo zlo ali delujejo neodvisno.
Najbolj benigne vrste so stvari, kot so impsi, duhovi in poltergeisti, ki se večinoma štejejo za neprijetne, a razmeroma neškodljive v kulturah, kjer se pojavljajo. Številne kulture imajo nekakšno obliko imp, ki razlaga skrivnostne dogodke, kar kaže, da se ti demoni preprosto radi igrajo z ljudmi, vendar niso posebej zlonamerni. Te vrste so bile značilne tudi v grški mitologiji in pravzaprav beseda »demon« izvira iz grške besede za duha narave.
Številne kulture imajo tradicijo demonov, ki delujejo kot skušnjavci, da speljejo ljudi s poti pravičnosti. Inkubi in sukubi se na primer pojavljata v zapeljivih moških in ženskih podobah, Mara pa se je prikazala Budi, da bi ga mikala. Z upiranjem takšnim temperamentom lahko verniki izkažejo svojo predanost svoji veri.
Demoni lahko delujejo v dogovoru z ljudmi, kot v primeru čarovniških znancev, v mnogih kulturah pa lahko tudi obsedejo ljudi, tako prostovoljno kot nehote. Demonska posest je tema v mnogih kulturah, njihov izgon pa je v nekaterih delih sveta zelo donosen poklic. Lahko imajo tudi nežive predmete v skladu z nekaterimi verskimi tradicijami, zaradi česar ti predmeti postanejo prekleti.
Krščanski demoni, kot je Satan, delujejo v nasprotju z Bogom in so razvrščeni kot padli angeli. V krščanski mitologiji so razvrščeni, s Satanom na čelu. V islamu so znani kot džini in so lahko benigni in prijazni ali zlobni, v tem primeru pa so znani kot hudiči. Budistični demoni so predvsem skušnjavci, medtem ko hindujski delujejo proti bogovom. Ta bitja se uporabljajo tudi v številnih verskih za razlago naravnih pojavov, kot so mrki, nevihte in poplave.