Motnje govora lahko razdelimo na tri podkategorije: ovire, ki so posledica neprevidnosti pri učenju govora, motnje, povezane z duševnimi težavami, in ovire zaradi telesnih napak, kot je razcepljeno nebo. Ne glede na osnovni vzrok ovire se pogosto pojavljajo enake težave, pri čemer ima bolnik težave pri komunikaciji in sproščanju besed. Nekateri imajo določeno značilnost načina govora, drugi pa lahko zvenijo čudno in nepovezano, z govorom, za katerega so značilni nenadni ustavi ali začetki. Pogoste motnje vključujejo jecljanje, jecljanje in šepetanje.
Jecljanje je ena najpogostejših motenj govora, zanj pa je značilno ponavljanje govora. Pri nekaterih se pojavi hitro, pri drugih pa počasi. Ljudje, ki trpijo za jecljanjem, lahko ponavljajo samo prvi del besede ali pa podaljšujejo svoje besede.
Oseba, ki jeclja, se zaveda, da to počne, in je lahko vir nenehne frustracije, ne glede na to, ali je posledica duševnih ali fizičnih vzrokov. Logopedi pogosto uporabljajo tehnike sproščanja, vključno z dihalnimi vajami, ki lahko ublažijo težavo. Številni otroci, ki jecljajo, pogosto zrastejo iz tega, čeprav se lahko težava ponovno pojavi v času stresa v poznejšem življenju.
Jecljanje je še ena pogosta motnja govora, pri kateri bolnik morda ne more izražati zvokov in ima lahko težave pri začetku besed ali stavkov. Težava je lahko spazmodična, kar pomeni, da je povezana z obraznimi mišicami. Jecljanje se pogosto kombinira z jecljanjem. Včasih bolnik morda ne zna izražati zvokov, v drugih pa lahko nenehno ponavlja besede ali zloge.
Druga pogosta govorna težava je šepanje, ki se običajno začne v otroštvu in ga lahko razdelimo na malomarne, organske in nevrotične vrste. Do malomarnega šepetanja pride, ko starši otrok ne naučijo pravilnega govora, bodisi zato, ker ne popravljajo otrokovega govora ali pa otrok nima vzornikov, ki bi jih lahko opazoval pri učenju govora. Organsko šepanje nastane predvsem zaradi fizične okvare, kot je razcepljeno nebo ali druge deformacije. Nevrotično šepanje je pogosto znak duševne prizadetosti in se lahko kombinira z jecljanjem ali jecljanjem.
Številne govorne motnje sčasoma izginejo. Otrokom in odraslim, ki imajo težave z govorom, so logopedi lahko v veliko pomoč, pogosto pa znajo pomagati obolelemu pri prepoznavanju situacij, ki lahko sprožijo motnje. Profesionalni logopedi so usposobljeni za pomoč pri številnih različnih motnjah in so certificirani s strani izpitne komisije.