Katere so najpogostejše uporabe metronidazolnega gela?

Metronidazol gel se večinoma uporablja za zdravljenje aken, lezij in drugih kožnih težav, povezanih z rozaceo. Zdravilo se lahko uporablja tudi za zdravljenje bakterijske vaginoze. Prodaja se pod imenom Metrogel®.

Kronična kožna bolezen rozacea se kaže predvsem z oteklino in pordelostjo na obrazu, čeprav lahko prizadene lasišče, hrbet, prsni koš in vrat. Lahko se razširi tudi na ušesa in oči. Metronidazol gel pomaga zmanjšati vnetje in rdečico, ki jo povzroča rozacea, čeprav ga ni mogoče uporabljati v bližini očesnega predela.

Bakterijska vaginoza je stanje, pri katerem nožnica proizvaja presežek bakterij. Čeprav stanje morda nima vidnih simptomov, ko se pojavijo, običajno vključujejo dodatno proizvodnjo vaginalnega izcedka in ribji vonj v vaginalnem predelu. Metronidazol gel je eno najpogosteje predpisanih zdravil za bakterijsko vaginozo. Zdravilo se lahko predpiše tudi v obliki tablet, ki naj bi bile učinkovitejše, vendar imajo tudi več stranskih učinkov. Čeprav gel običajno nima stranskih učinkov, lahko poveča možnosti za razvoj glivične vaginoze.

Metronidazolov gel je običajno bister ali skoraj brezbarven. Za zdravljenje rozacee se tanek sloj gela nanese na vsa prizadeta območja in nato previdno vtrite v kožo. Običajno je v receptu priloženo posebno čistilo, tako da lahko predel pred nanosom gela umijete in posušite.

Za zdravljenje bakterijske vaginoze je metronidazol na voljo v aplikatorju, ki se uporablja za vstavljanje zdravila v nožnico. Gel je običajno predpisan za uporabo enkrat do dvakrat na dan in običajno z enim ali edinim zdravljenjem pred spanjem. Standardni cikel zdravljenja bo trajal pet dni.

Poleg možnosti za kvasovko vaginozo pri bolnikih, ki uporabljajo gel metronidazola za bakterijsko vaginozo, obstaja še nekaj drugih redkih neželenih učinkov. Ti vključujejo slabost, bruhanje, izpuščaj in drisko. Bolniki lahko občutijo tudi nelagodje v predelu medenice ali napihnjenost in pline v trebuhu.

Uporaba metronidazola za rozaceo lahko povzroči tudi številne neželene učinke. Najlažji med njimi je nelagodje na mestu nanosa, ki lahko vključuje suhost, srbenje, zbadanje, luščenje ali blag pekoč občutek. Obstajajo tudi hujši stranski učinki, o katerih je treba nemudoma obvestiti zdravnika. Ti vključujejo intenzivnejše ali daljše neprijetne občutke na mestu nanosa ter otrplost ali mravljinčenje v okončinah. Nekateri bolniki lahko doživijo tudi resno alergijsko reakcijo na zdravilo, ki lahko vključuje otekanje, tesen prsni koš in težave z dihanjem.