Ampicilin je antibiotik penicilinskega tipa, ki se uporablja za zdravljenje nekaterih vrst bakterijskih okužb. Sulbaktam je zdravilo, ki zavira beta-laktamazo, encim, ki ga sproščajo bakterije za uničenje antibiotikov. Ampicilin in sulbaktam se pogosto dajeta kot kombinacija antibiotikov, ki skupaj uničujeta bakterije in telo osvobodita okužbe.
Ampicilin in sulbaktam se dajeta bodisi kot kombinirana injekcija v veliko mišico bodisi intravensko. Obstaja peroralna oblika kombinacije antibiotikov in ima več blagovnih znamk, ki se razlikujejo glede na državo. Kombinacija se uporablja za zdravljenje ginekoloških, kožnih in želodčnih okužb. Natančneje, ampicilin in sulbaktam se običajno predpisujeta za zdravljenje okužb sečil, vnetja ušes, pljučnice, salmoneloze, streptokokne okužbe, meningitisa in listerioze.
Ampicilin in sulbaktam se uporabljata za zdravljenje okužb, ki jih povzročajo bakterije, ki so odporne na beta-laktum antibiotike. Kombinacija se pogosto predpisuje kot antibiotik širokega spektra. To pomeni, da se uporablja, ko vzrok okužbe ni znan in zdravniki preizkušajo vrsto antibiotikov v upanju, da eden od njih deluje.
Bolj poglobljeno sta ampicilin in sulbaktam skupaj učinkovita pri zdravljenju okužb, ki jih povzročajo staphylococcus aureus, enterobacteriaceae in anaerobne bakterije. Staphylococcus aureus vodi do najrazličnejših okužb, od kožnih okužb do pljučnice, meningitisa, sindroma toksičnega šoka in sepse. Enterobacteriaceae pa je najpogosteje znano, da povzročajo zastrupitev s salmonelo in E. coli. Anaerobne bakterije povzročajo tudi širok spekter okužb, vendar so na splošno povezane z okužbami kože, želodca in nožnice.
Tako kot pri drugih zdravilih in antibiotikih so tudi z ampicilinom in sulbaktamom povezane številne interakcije in možni stranski učinki. Ne smejo se uporabljati, če je bolnik alergičen na sestavine zdravila ali na druge penicilinske antibiotike. Prav tako niso združljivi s tetraciklinskimi antibiotiki ali živim peroralnim cepivom proti tifusu. Tudi ampicilina in sulbaktama ne smemo jemati, če ima bolnik mononukleozo, ker lahko to poslabša okužbo.
Pri ampicilinu in sulbaktamu je možna huda alergijska reakcija. Resni neželeni učinki vključujejo hudo alergijsko reakcijo, hudo drisko, zvišano telesno temperaturo, slabost in bruhanje, želodčne krče in bolečine, nenavadne krvavitve ali modrice, draženje in izcedek iz nožnice, vnetje ali občutljivost ven ter bele lise v ustih. Pogosti in manj resni neželeni učinki ampicilina in sulbaktama vključujejo blago drisko in bolečino, oteklino ali občutljivost na mestu injiciranja.