Obstaja veliko pogostih slovničnih napak, ki jih je mogoče narediti v pisni obliki, čeprav so te pogosto odvisne od jezika, ki se uporablja. V angleščini je na primer veliko napak sestavljeno iz pravopisnih napak, ki pogosto nastanejo zaradi podobnih besed in nepravilne uporabe v pisnem kontekstu. Pomanjkanje ali nepravilna ločila je tudi pogosta slovnična napaka, zlasti v daljših ali bolj zapletenih stavkih, ki so lahko sestavljeni iz več stavkov ali besednih zvez. Druge pogoste slovnične napake vključujejo nepravilno konjugacijo glagolov, zlasti nepravilnih glagolov v zapletenih časih, in nepravilno uporabo besed, kot je »všeč«.
Slovnične napake ali slovnične napake so napake, ki se običajno delajo v pisnem jeziku. Čeprav je mogoče nekatere napake narediti tudi v govorjenem jeziku, jih je običajno težje opaziti ali pa jih je lažje prezreti, razen če nekdo govori na uradni zaroki. Nekatere najpogostejše slovnične napake so sestavljene iz nepravilne uporabe besed na podlagi podobnosti med besedami. To se običajno zgodi zaradi homofonov, ki so različne besede, ki zvenijo podobno, kot so »njihov«, »tam« in »oni so« ali »za«, »tudi« in »dva«.
Druge besede morda niso homofoni, saj se ne smejo izgovarjati popolnoma enako, vendar so zaradi podobnosti pogosto napačno izgovorjene in zlorabljene tudi v pisnem jeziku. Na primer, “aluzija” in “iluzija” se lahko napačno uporabljata drug drugega in imata zelo različne pomene. Druge besede, kot so “ohlapno” in “izgubiti” ali “učinek” in “učinek”, lahko povzročijo podobne slovnične napake.
Nekatere slovnične napake lahko nastanejo zaradi nepravilnih ločil. Čeprav se vejica v stavku, kot je »Po jedli torto, smo bili zelo zadovoljni«, morda zdi nepotrebna, služi za ločitev stavka na dva stavka in bralcu pomaga pri toku in pomenu stavka. Daljši stavek, ki je sestavljen iz dveh polno oblikovanih členov, običajno dveh členov, ki bi lahko bila dva polna stavka, je mogoče ločiti s podpičjem, da označite, da je vsak del popolnoma oblikovana ideja.
Nepravilna konjugacija glagola lahko povzroči tudi številne slovnične napake. Te napake so pogosto narejene z nepravilnimi glagoli, ki se ne vežejo tako enostavno ali zlahka kot drugi glagoli. Ko se ti nepravilni glagoli nato uporabljajo v zapletenih časih, lahko rezultat zlahka pripelje do napak. »Speak« ima na primer pretekli čas besede »spoke«, vendar je pretekli deležnik »je govoril« in ne »je govoril«.
Beseda »všeč mi je« lahko povzroči tudi številne pogoste slovnične napake. Poleg zlorabe te besede v govorjenem jeziku, kjer se pogosto uporablja za zapolnitev vrzeli v stavkih med govorjenjem, se lahko uporablja tudi za napačno primerjavo stvari. Besedo »všeč mi je« je treba uporabiti samo pred samostalnikom ali predmetom, ne pa klavzulo; pravilna slovnica bi bila, če bi rekli, da “izgleda kot marmozet”, ne pa “izgleda, kot da bi lahko snežilo nocoj.” V tej drugi uporabi je treba namesto izraza »všeč« uporabiti besedno zvezo »kot da«.