Slive so dovzetne za kar nekaj škodljivcev in bolezni ter zahtevajo redno vzdrževanje. Gnojenje sadnih dreves in njihovo škropljenje s fungicidi in pesticidi je potrebno za spodbujanje močne in živahne rasti. Nekatere najpogostejše bolezni sliv, ki jih povzročajo glivične okužbe, so črni grč, rjava gniloba, pepelasta plesen, verticilija, trajni rak in slivovi žepki. Bakterijska obolenja, ki prizadenejo slive, so kronasti žolč, bakterijska pegavost in luknjast. Bolezni sliv, kot sta virus sliv in slivova rja, povzročajo škodljivci, kot so listne uši.
Črni vozel, ki ga povzroča gliva Dibotryon morbosum, povzroči, da se na vejah slive in včasih na glavnem deblu pojavijo dolgi, trdi, črni vozli. Večletni rak je podobna glivična okužba, ki jo povzročata glivi Valsa cincta in V. leucostoma, in povzroča nastanek ovalnih rakov na vejah in deblu. V obeh primerih vozli in raki sčasoma opašejo drevo in ga ubijejo.
Gliva rjave gnilobe raste v obliki rjavih šopkov na slivovih cvetovih, plodovih in majhnih vejah ter povzroča ovenenje cvetov in gnitje plodov. Veliko uničenja plodov uniči tudi gliva tafrina, ki v plodovih sliv ustvarja votle, povečane prostore, znane kot slivovi žepki. Gliva Podosphaera oxyacanthae povzroča pepelasto plesen, belo pepelasto rast na spodnji strani slivovih listov, ki uniči liste in zavira rast drevesa. Verticillium venenje, ki ga povzroča gliva Verticillium alboatrum, prav tako zavira rast rastlin, saj povzroči venenje listov, razbarvanje lesa in gnitje korenin.
Okužba kronskega žolčnika, ki jo povzroča bakterija Agrobacterium tumefaciens, povzroči plutaste tumorje v rastlinskem tkivu. Drugi dve bakterijski bolezni slive, bakterijska pegavost in luknjast, povzročata bakterije Xanthomonas pruni in Pseudomonas syringae. Na listih sliv se pojavijo lise in luknjice, listi pa potem porumenijo in odpadejo. Bakterijska okužba povzroči tudi luknje na plodovih, ki se razvijajo, kar povzroči gnitje. Listne uši širijo virus sliv in slivovo rjo. V prvem primeru pride do pridelka plodov, tako da se razvijajoče slive deformirajo ali gnijejo, v drugem primeru pa se slivovi listi posrebrijo, zvijejo in posušijo.
Glivične okužbe se prenašajo z vetrom ali zemljo, medtem ko se bakterijske in virusne okužbe lahko prenašajo iz tal ali jih prenašajo škodljivci. Za ublažitev bolezni sliv bo pomagalo preprečiti sajenje sliv na prej prizadetem območju. Pri negi že okužene slive bo treba obolele dele obrezati in zažgati ter drevo poškropiti s fungicidi, baktericidi in pesticidi. Pomembno je omeniti, da fungicidi delujejo predvsem preventivno in morda nimajo velikega učinka na močno okužena drevesa.