Zveza sovjetskih socialističnih republik, znana tudi kot Sovjetska zveza ali ZSSR, je bila največja in najdlje živeča socialistična država na svetu. Od leta 1922 do 1991 je ZSSR doživela številne spremembe, ki so vključevale spremembe v mejah, ozemeljske aneksije in politični nadzor. Ob ustanovitvi leta 1922 je bila ZSSR ena sama enota, ki je vključevala Rusijo, Ukrajino in Belorusijo, skupaj z Zakavkaškimi republikami, ki so vključevale Armenijo, Gruzijo in Azerbajdžan.
Dodatne spremembe v skupini Sovjetske zveze so bile izvedene skozi vse leto, dokler ni bila razglašena končna skupina leta 1956. Do takrat je 15 držav postalo del ZSSR: Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Estonija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizistan, Latvija, Litva, Moldavija, Rusija, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina in Uzbekistan. Rusija je bila najmočnejša od vseh republik in tista, ki je ohranjala nadzor nad ozemljem in glavne politične odločitve.
Do svojega padca leta 1991 je Sovjetska zveza pokrivala 8,649,500 kvadratnih milj (22,402,200 kvadratnih kilometrov) in segala od Arktičnega oceana do afganistanske meje. 150 etničnih skupin, ki so tvorile republiko, je predstavljalo skupno 293 milijonov prebivalcev, od katerih je večina živela na območju današnje Rusije. Od republik, ki so bile del Sovjetske zveze, so bile mnoge oblikovane, ko so bila med vojno pridobljena nova ozemlja, druge pa so nastale, ko se je centralna vlada odločila, da obstoječo republiko razdeli na dve ali več različnih con.
Gibanja za liberalizacijo, ki so jih začele številne republike, so bila pomemben dejavnik pri razpadu ZSSR. Ko je začela veljati perestrojka, ki je različnim republikam omogočila, da pridobijo finančni nadzor nad svojimi ozemlji, so lomi republike postajali vedno večji. Ko se je Sovjetska zveza leta 1991 dokončno razpustila, je Rusija prevzela odgovornost za vse dolgove, pogodbe in premoženje, ki je prvotno pripadalo Zvezi. Kot glavni izvršitelj v času Sovjetske zveze je Rusija postala tudi tista, ki je zadolžena za sprejemanje političnih in finančnih odločitev, vključno s političnimi potezami, ki so povzročile hladno vojno.