Vojna je pekel in namizna igra ni daleč zadaj.
Ta namizna igra, ki je bila objavljena leta 1979 pod manj kot prepričljivim naslovom »The Campaign for North Africa«, ni bila mišljena kot zabaven način uživanja v sproščujočem večeru s prijatelji ali družino. Kar je imel v mislih oblikovalec iger Richard Berg, je bilo nekaj veliko bolj zahtevnega.
Če želite dokončati igro vojaške simulacije, morate biti vi in devet drugih igralcev pripravljeni posvetiti do 1,500 ur svojega življenja – to je 62 dni. Potrebovali boste tudi prostor za zemljevid Sahare, dolg 10 metrov (3 m), 1,600 kartonskih čipov, več pravilnikov in na desetine kart, da boste lahko spremljali moralo vojakov, mehanske okvare in škodo.
Igra temelji na resničnih bojih iz druge svetovne vojne v Egiptu in Libiji, Berg pa se je potrudil, da je pristen, tudi do (namerno) smešnih podrobnosti. Na primer, če italijanski vojaki v igri ne dobijo dodatnega obroka vode, da bi lahko skuhali svoje testenine, se morda ne bodo mogli boriti.
Ni presenetljivo, da se igra za 44 dolarjev ob izidu ni dobro prodajala, vendar nekateri privrženci vojaške strategije menijo, da je klasika – in drugi, ki jo imajo za dragoceno blago. Prodajalci na eBayu cenijo kopije »The Campaign for North Africa« v razponu od 600 $.
Igre, ki jih igramo:
Družabna igra »Cranium« je bila prvi izdelek, ki je bil prodan v Starbucksu in ni bil povezan s kavo.
Ocenjuje se, da se v povprečju vsako uro začne 3,000 iger »Scrabble«.
Čeprav je Charles Darrow postal milijonar zaradi oblikovanja »Monopola«, je namizna igra očitno temeljila na »The Landlord’s Game«, ekonomski igri, ki jo je leta 1904 patentirala Lizzie Magie.