Na površju je enostavno domnevati, da obstajajo le majhne razlike med bogovi, ki so jih častili Grki, in tistimi, ki so jih Rimljani razglasili za blažene. Dvanajst pomembnih bogov in boginj je stalo na vrhu grške gore Olimpa. Tudi Rimljani so svojo mitologijo osredotočili na 12 zelo podobnih bogov in boginj, zato so se številni učenjaki odločili, da so Rimljani ob osvajanju Grčije prevzeli njihovo mitologijo in preimenovali osrednje like. V tem je kar nekaj resnice, a je tudi nekaj razlik, ki so globlje od preproste spremembe imena v razmerju med rimsko in grško mitologijo.
Grki so med drugim spletli številne zgodbe okoli pustolovščin Zevsa, Apolona, Afrodite in Aresa, od medsebojnih ljubezenskih razmer do človeških ljubezni, ki so povzročile dirko junakov. Njihova mitološka božanstva so živela v skrivnostnem vesolju, ki se je zdelo hkrati na tem svetu – čeprav visoko na gori – in zunaj njega. Grški pripovedovalci so uporabljali božanske odnose za razlago naravnih in zgodovinskih dogodkov ter za zabavo. Grški bogovi in boginje so bili v bistvu helenistična mila opera, v kateri je vsako novo poglavje temeljilo na prejšnjih.
V 300-letnem obdobju rimske prevlade sta se rimska in grška mitologija prekrivali in združili. Rimljani so s seboj prinesli svoj panteon, a jih je navdušila bogata grška kultura, kompleksna družba in veličastna umetnost. Kjerkoli je bilo mogoče vzpostaviti povezavo med grškim in rimskim bogom ali boginjo, so jo Rimljani radi ustvarili. V svoji najzgodnejši inkarnaciji je rimska mitologija še naprej dopuščala božanstvom, da živijo na gori Olimp.
Sčasoma so se začele pojavljati razlike med rimsko in grško mitologijo. To je očitno v razlikah med vlogama grškega Aresa, Boga vojne, in njegove rimske osebe Marsa. Ares, najstarejši od obeh, je maščevalni, grozljiv, nasilen in fizičen. Njegovo besno naravo ublaži njegova sestra Atena, ki v vojno vnese strategijo, logiko in vodstvo.
Za Rimljane je bil Mars večopravilni bog, ki je vodil tako bojišča kot kmetijska polja. Kot bog plodnosti je bil del tega dela širjenje semena, tako kot so to storili Rimljani, ko so širili svoje cesarstvo na kotičke znanega sveta. Mars je moč grške Atene vključil v vojaško strategijo in vojno uporabljal manj kot samo sebi namen in bolj kot način za vzpostavitev miru. Druge razlike med rimsko in grško mitologijo so bile povezane tako s subtilnejšimi vidiki osebnosti 12 bistvenih bogov in boginj ter v generacijah njihovih zakonitih in nezakonskih potomcev.