Bruto domači proizvod države (BDP) se nanaša na izračun skupnih storitev in blaga, ki jih proizvede država v določenem obdobju. Razmerje med potrošniško porabo in BDP je v tem, da je potrošniška poraba pomemben sestavni del merjenja BDP. To je predvsem posledica dejstva, da potrošniška poraba predstavlja največji odstotek faktorja BDP. To razmerje je mogoče videti v tem, kako odločitve potrošnikov glede porabe vplivajo na izračun skupnega BDP.
Ko je potrošniška poraba visoka, skupni BDP odraža to zaupanje potrošnikov z višjimi številkami BDP, ki vzpostavljajo neposredno povezavo med potrošniško porabo in BDP. Potrošniška poraba je izpeljana z izračunom, koliko porabijo posamezna gospodinjstva v obravnavanem obdobju. Tak potrošni material vključuje stvari, kot so trajno in netrajno blago. Trajno blago se nanaša na izdelke, kot so hiše, avtomobili in drugi predmeti, ki običajno trajajo več kot tri leta. Netrajni izdelki vključujejo izdelke, kot so hrana in drugi pokvarljivi predmeti, ki trajajo manj kot tri leta. Skupno povpraševanje po takih izdelkih vpliva na končne izračune BDP.
Drugo razmerje med potrošniško porabo in BDP je mogoče videti v načinu, kako zmanjšana potrošniška poraba vpliva na izračun BDP. Ko je zaupanje potrošnikov nizko, se to odraža v zmanjšanju porabe in večjem varčevanju. Ko se potrošniki bolj ukvarjajo z varčevanjem kot s porabo, to vodi v premik v ravnotežju gospodarstva, ki se odraža v zmanjšanem skupnem BDP. Tako nizke stopnje BDP lahko ekonomistom kažejo, da je gospodarstvo v recesiji. Nasprotno, ko bo potrošniška poraba visoka, bo to ekonomistom nakazalo, da je v gospodarstvu razcvet.
Ta povezava med potrošniško porabo in BDP omogoča ekonomistom napovedati, kdaj se je gospodarstvo zaradi prevelike porabe preveč segrelo. Ko BDP raste po dosledno visoki stopnji, namesto da bi vzdrževal zaželeno ravnovesje, lahko to ekonomistom nakazuje, da gospodarstvo raste z nevzdržno hitrostjo, kar bo vodilo le v neizogiben prosti padec. Neupravljana in nepremišljena potrošniška poraba, ki vodi v obdobja prekomerne rasti BDP, pregreje gospodarstvo do te mere, da lahko sčasoma implodira. Vlade običajno sprejmejo ukrepe za obvladovanje takšne nevzdržne rasti z različnimi ukrepi. Eden od teh ukrepov je zvišanje obrestnih mer, da bi ljudi spodbudili k varčevanju denarja namesto zadolževanja pri bankah, da bi se gospodarstvo lahko ohladilo.
SmartAsset.