Nevrotransmiterji so endogene kemikalije, ki s prenašanjem sporočil pomagajo pri živčni komunikaciji med nevroni v živčnem sistemu. Obstajajo štirje deli spomina, na katere vplivajo nevrotransmiterji. Delovni in neposredni spomin sta primarni vrsti spomina. Vizualni in besedni spomin se uporabljata za priklic stvari, ki so bile videne ali slišane. Nevrotransmiterji in spomin so povezani z regulacijo in zadrževanjem štirih vrst spomina.
Možgani in živčni sistem tvorita veliko različnih kemikalij, ki potujejo po telesu in omogočajo delovanje telesnega sistema. Nevrotransmiterji so kemikalije, ki se proizvajajo za pomoč pri spominu. Ko se te kemikalije proizvajajo, so možgani sposobni obdelati informacije, ki prihajajo, shraniti informacije kot spomine in po potrebi priklicati spomine. Pomanjkanje proizvodnje nevrotransmiterjev lahko povzroči težave s spominom.
Delovni spomin je del spomina, ki nadzoruje informacije, shranjene v možganih, ki se uporabljajo za učenje, razumevanje in sklepanje. To je tudi sposobnost možganov, da združujejo nove informacije s starimi spomini. V tem primeru se nevrotransmiterji in spomin zanašajo drug na drugega, da možganom pomagajo pravilno izvesti bolj zapletene naloge. Preprečevanje odlaganja starih spominov, ki jih povzroča preobremenitev z informacijami, je še en nadzor, ki ga izvajajo nevrotransmiterji.
Neposredni spomin je še ena povezava med nevrotransmiterji in spominom. Ta vrsta spomina je kratkotrajna. To je pomnilnik, ki se uporablja za shranjevanje in priklic informacij v nekaj sekundah. Slušne in vizualne informacije so pogosto glavni viri za takojšnji spomin in jih uravnavajo nevrotransmiterji. Če se informacije po nekaj sekundah ne uporabijo, se zavržejo.
Spomin, ki ga pridobimo s tem, kar človek vidi, se imenuje vizualni spomin. Tudi ta oblika povezuje nevrotransmiterje in spomin. Vsako obliko, barvo in predmet obdelujejo možgani, te vizualne informacije pa vzdržujejo nevrotransmiterji. Vizualni spomin vključuje tudi, kako se spremembe v človekovem okolju gledajo in spominjajo.
Končna povezava med nevrotransmiterji in spominom je prek verbalnega spomina. Produkcijo, shranjevanje in razumevanje zvokov vzdržujejo nevrotransmiterji v temporalnem režnju možganov. Brez regulacije z nevrotransmiterji možgani ne morejo pravilno shraniti besednih informacij. Preobremenjenost z informacijami lahko povzroči, da možgani zavržejo obstoječe informacije.
Nevrotransmiterji in spomin imajo znano razmerje. Študije, ki vključujejo spomin in kemične povezave, so pokazale, da nevrotransmiterji pomagajo pri oblikovanju spomina. Prav tako pomagajo možganom združevati nove informacije z obstoječimi spomini. Poleg tega te koristne kemikalije pomagajo tudi pri prizadevanjih za priklic spomina.