Kakšno je razmerje med monetarno politiko in poslovnim ciklom?

Gospodarstvo je ogromen konglomerat posameznikov, podjetij, predpisov, vladne politike in pojavov. Dva pomembna vidika tržnega gospodarstva sta monetarna politika in poslovni cikel. Prvi predstavlja vladne politike glede ponudbe denarja in obrestnih mer, drugi pa je naravno prisoten cikel stopenj, od rasti do vrha, krčenja do najnižje. Medtem ko tržno gospodarstvo seveda poteka skozi vsako fazo, lahko vlade vplivajo na poslovni cikel z uporabo denarne politike, torej neposreden odnos med obema. Na žalost imata denarna politika in poslovni cikel lahko nenamerne negativne učinke.

Tržna gospodarstva se pri premikanju virov med uporabniki zanašajo predvsem na posameznike in podjetja, ki prebivajo na splošni lokaciji. Rast se pojavi naravno, ko se poveča povpraševanje po blagu ali storitvah po določenih artiklih. Inflacija, ki je klasično opredeljena kot preganjanje preveč dolarjev za malo blaga, se lahko pojavi zaradi rasti. Vendar se to lahko popravi, ko lahko dobavitelji povečajo ponudbo ekonomske enačbe. Monetarna politika in poslovni cikel se običajno začneta v fazi rasti.

Vlade se lahko odločijo, da bodo spodbudile rast z uporabo centralne banke ali druge gospodarske agencije, ki določa monetarno politiko. S povečanjem ponudbe denarja z nizkimi stopnjami pridržanja bank in nizkimi obrestnimi merami se lahko začne rast zaradi enostavnega dostopa do denarja. Podjetja se lahko širijo, posamezniki pa imajo možnost kupiti več blaga ali dražjega blaga kot pred uvedbo politike. Težava pa se pojavi, ker lahko zaradi ohlapne denarne politike povzroči nenaravna inflacija, poslovni cikel pa začne zgodaj dosegati vrhunec. Zgodnji vrh v fazi rasti pomeni, da se podjetja ne morejo širiti, cene blaga pa se lahko dvignejo zaradi nižje ponudbe in stabilnega ali višjega povpraševanja zaradi povečane ravni denarja za posameznike za nakup blaga.

Posledica ohlapne denarne politike in divje inflacije lahko vlada zaostriti denarno politiko. Edini način za dokončanje tega je obrniti ohlapno denarno politiko, kar pomeni visoke stopnje pridržanja bank za denar v posesti in višje obrestne mere za posojila. Posledica tega je manj denarja v celotnem tržnem gospodarstvu, s katerim lahko posamezniki in podjetja kupujejo vire oziroma blago. Pri tem lahko denarna politika in poslovni cikel povzročita krčenje, ki se začne, ko se ponudba in povpraševanje zmanjšata. Podjetja se lahko začnejo likvidirati, posamezniki pa ne bodo imeli enake kupne moči, saj manj dolarjev omejuje njihovo zmožnost nakupa luksuznih – nepotrebnih predmetov – v gospodarstvu.

SmartAsset.