Razmerje med denarno politiko in gospodarstvom je dejstvo, da je denarna politika orodje, s katerim se manipulira z gospodarstvom za doseganje določenih pričakovanih rezultatov. Denarne politike običajno vključujejo dejavnike, kot so povečanje ali zmanjšanje skupne ponudbe denarja v gospodarstvu kadar koli in pregled obrestnih mer navzgor ali navzdol. Običajno so za takšne spremembe odgovorne centralne banke ali banke zveznih rezerv, ki običajno temeljijo na določenih kazalcih v gospodarstvu.
Primer razmerja med denarno politiko in gospodarstvom je situacija, ko analiza več poslovnih ciklov razkrije dejstvo, da obstaja inflacijski trend. Poslovni cikli so preprosto navedena obdobja, ki se uporabljajo za delitev dolžine poslovnih aktivnosti z namenom, da služijo kot nekakšna referenčna točka za ekonomiste in druge povezane osebe. Za namene denarne politike je lahko poslovni cikel četrtletni, letni ali temelji na agregatni sestavi gospodarskih dejavnosti v obdobju štirih let. Analiza poslovnega cikla bo pokazala, ali obstaja kakšna vrsta inflacije ali je gospodarstvo počasno. Kjer se v več poslovnih ciklih kaže naraščanje inflacije, bo centralna banka uvedla denarno politiko za zniževanje inflacije.
Običajno inflacijo spodbuja preaktivno gospodarstvo, v katerem stopnja porabe presega stopnjo proizvodnje in ponudbe. Ta trend vodi v situacijo, ko se bo preveč denarja lovilo za premalo blaga, kar bo povzročilo dvig cen takega blaga kot odgovor. Za odpravo takšnih negativnih trendov bi se lahko centralna banka odločila zmanjšati količino denarja v obtoku v gospodarstvu. Namen tega zmanjšanja je zmanjšati stopnjo povpraševanja in porabe, kar vodi do ustreznega padca inflacije, ki ga spodbuja povpraševanje. S tem se vzpostavi povezava med denarno politiko in gospodarstvom, saj je denarna politika usmerjena v odpravo zaznane anomalije v gospodarstvu.
Ena od metod, s katerimi lahko centralna banka zmanjša količino denarja v gospodarstvu, je zvišanje obrestnih mer. Logika je, da bo zvišanje obrestnih mer zaradi previsokih obrestnih mer povzročilo upad povpraševanja po posojilih in drugih oblikah kreditov. To bo vodilo tudi do večjega varčevanja v bankah in manjše porabe zaradi sorazmernega povečanja obresti na prihranke v banki. Ravno obratno je v primeru slabih dejavnosti v gospodarstvu. Z upanjem na spodbujanje trošenja in povečevanje gospodarske aktivnosti bo centralna banka znižala obrestne mere, kar kaže tudi na povezavo med denarno politiko in gospodarstvom.
SmartAsset.