Joga in meditacija imata zelo tesen odnos. Kot vzhodnjaška vadba joga izvira iz meditacijskih praks budističnih, džainističnih in hindujskih praktikov. Danes ljudje po vsem svetu jogo uporabljajo kot obliko celostne vadbe. Tisti, ki še naprej združujejo jogo in meditacijo, pa navajajo, da je to učinkovito sredstvo za lajšanje stresa, ki gradi moč in stabilnost ter duševno jasnost in disciplino.
Že leta 3000 pred našim štetjem so duhovniki vadili jogo kot način za doseganje telesne in duhovne moči in zdravja. Ime izhaja iz sanskrtske besede “yuga”, kar pomeni združiti ali združiti. Nekateri posamezniki, ki vadijo jogo kot duhovno vajo, združujejo jogo in meditacijo v prizadevanju, da bi svojo dušo povezali z vesoljem.
Obstaja več različnih oblik joge, ki jih je mogoče uporabiti kot meditativno prakso. Hatha joga je najpogostejša oblika, ki se izvaja na Zahodu. Kot taka je zelo osnovna praksa, ki združuje fizične poze s posebnimi metodami dihanja. Nekateri to obliko izvajajo zgolj za vadbo joge, drugi pa sodelujejo pri hatha jogi kot del svoje duhovne prakse.
Tako joga kot meditacija uporabljata dihanje, ki se nanaša na strogo mentalno osredotočenost na dih in njegov odnos do telesa. Med dihanjem človek poskuša nadzorovati svoje dihanje ali ustvariti zavesten vzorec dihanja. Stroga vadba joge vključuje koncentrirano dihanje v tandemu z edinstvenimi pozami, ki zahtevajo strogo raven osredotočenosti na telo in um. Ko se na ta način združita, joga in meditacija lahko postaneta duhovna disciplina.
Tisti, ki skupaj izvajajo jogo in meditacijo, to počnejo zato, da povečajo svojo mentalno osredotočenost, umirijo in celo obvladajo um in telo. Delno je cilj takih premagovanje motenj in prenašanje fizičnih položajev, ki so lahko fizično in duševno neprijetni, vendar se verjame, da so dobri tako za telo kot za um. To je lahko lajšanje stresa, pa tudi način za povečanje duševne jasnosti in moči.
Če se joga uporablja kot več kot le fizična vadba, naj bi joga sestavljala več funkcij. Te funkcije vključujejo disciplino, opazovanje, fizično vadbo, nadzor dihanja, senzorično kontrolo, mentalno koncentracijo, meditacijo in doseganje razsvetljenega stanja zavesti. Joga in meditacija sta torej na ta način neločljivo povezani.
Pogosta napačna predstava o jogi in meditaciji je, da so te prakse religija zase, kar pa niso. Joga, pa tudi meditacija, sta pogosto del človekovega verskega življenja, vendar niti joga niti meditacija nista samostojni kot religija. Posamezniki, ki se ukvarjajo z jogo skupaj z meditacijo, predstavljajo raznoliko skupino ljudi iz različnih verskih okolij, pri čemer nekateri nimajo nobenih povezav z religijo.