Ljudje z višjimi inteligentnimi količniki (IQ) gredo v posteljo pozneje in se pozneje zbudijo. Študija Londonske ekonomske šole je pokazala, da ljudje, ki kažejo »zvečer«, na primer bolj nagnjeni k temu, da ostanejo ponoči, kažejo »višjo stopnjo kognitivne kompleksnosti«. Vendar pa ni vse dobra novica za sove – ločena študija je pokazala, da so tisti, ki gredo spat in vstajajo pozno, bolj nagnjeni k depresiji in anksioznosti in so manj zanesljivi kot ljudje, ki so zgodnji.
Več dejstev o urniku spanja:
Raziskave kažejo, da skoraj polovico izbire časa spanja narekuje genetika.
Pri večini ljudi nagnjenost k »večernosti« doseže vrhunec med 17. in 21. letom starosti. Po tem so ljudje bolj naravnani na jutro.
Nekateri ljudje ne prikazujejo niti “jutranja” niti “večera”; prej imajo polifazni spanec, kar pomeni, da spijo več kot dvakrat v 24 urah. Eden najbolj znanih polifaznih spalcev je bil Leonardo da Vinci, ki naj bi v povprečju spal le dve uri na dan.