Gestacijski diabetes in inzulin sta tesno povezana, saj tako kot pri sladkorni bolezni tipa 2 tudi gestacijski diabetes povzroča povišano raven sladkorja v krvi zaradi odpornosti proti insulinu. Ženske, pri katerih obstaja tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 zaradi debelosti ali prehrane z visoko vsebnostjo sladkorja, je bolj verjetno, da bodo razvile gestacijsko sladkorno bolezen, verjetno zato, ker ima njihovo telo že določeno stopnjo odpornosti na inzulin. Prav tako je bolj verjetno, da bodo pozneje v življenju razvile sladkorno bolezen kot tiste, ki še nikoli niso imele gestacijske sladkorne bolezni in insulinske rezistence.
Glavno razmerje med gestacijskim diabetesom in insulinom je, da nosečnice, ki imajo to stanje, insulina ne predelujejo tako, kot bi morale. Inzulin je hormon, ki ga izloča trebušna slinavka za razgradnjo in predelavo glukoze, tako da jo lahko uporabljajo celice v telesu. Včasih se insulin izloča tako pogosto in v tako velikih količinah, da telo postane odporno na njegove učinke. To povzroči, da trebušna slinavka proizvede še več inzulina, kar vodi do večje odpornosti. Sladkorna bolezen je pogosto posledica, če se to nadaljuje dovolj dolgo.
Nosečnost naredi žensko še posebej ranljivo za gestacijski diabetes in odpornost proti insulinu. To je posledica hormonov, ki jih izloča posteljica in ki ovirajo sposobnost insulina za predelavo glukoze. Za večino žensk se po koncu nosečnosti njihovo telo vrne v normalno stanje in sladkorna bolezen izgine. Kljub temu je pri ženskah z določeno stopnjo insulinske rezistence ali preddiabetesom večja verjetnost, da bodo med nosečnostjo zbolele za gestacijskim diabetesom. Zaradi tega so pozneje v življenju izpostavljeni večjemu tveganju za sladkorno bolezen
Ženske, ki jim je diagnosticirana gestacijski diabetes, morajo na splošno slediti strogi dieti, ki vsebuje malo rafiniranih ogljikovih hidratov in sladkorja ter veliko beljakovin in kompleksnih ogljikovih hidratov. Dojenčki, rojeni ženskam s sladkorno boleznijo v nosečnosti, imajo večje tveganje, da se bodo rodili večji od običajnega. To lahko povzroči zaplete med porodom in mnogi zdravniki se odločijo za spodbujanje poroda pri ženskah z gestacijskim diabetesom, da bi preprečili, da bi se to zgodilo. Dojenčki, rojeni materam s sladkorno boleznijo, imajo tudi večjo verjetnost, da imajo težave z dihanjem, zlatenico in nizek krvni sladkor.
Za gestacijski diabetes in insulinsko rezistenco, povezane z nosečnostjo, ni zdravila, razen za rojstvo matere. Večina žensk se v dveh tednih po porodu vrne na normalno raven krvnega sladkorja brez upoštevanja stroge diete, skoraj vse pa se vrnejo v normalno stanje po šestih tednih spremljanja. Zelo malo žensk bo ostalo sladkorno bolezen tudi po koncu nosečnosti. Nekatere študije kažejo, da so te ženske verjetno mejne sladkorne bolezni, preden zanosijo, in nosečnost sproži proces.