Prehranske vlaknine so oblika ogljikovih hidratov, ki jih ljudje zaužijemo z rastlinsko hrano, kot so sadje, zelenjava, fižol in polnozrnate žitarice. Za razliko od drugih ogljikovih hidratov, ki so sestavljeni iz verig sladkorjev, pa so vlaknine v veliki meri neprebavljive in zato v prehrano ne prispevajo skoraj nič kalorij ali hranilnih snovi. Namesto tega so učinki vlaknin na prebavni sistem ta, da olajšajo prehod delno prebavljene hrane skozi prebavila, izboljšajo zdravje in pravilnost gibanja črevesja ter izboljšujejo zdravje samega debelega črevesa. Vlaknine prav tako pomagajo znižati raven LDL ali “slabega” holesterola, tako da zmanjšajo količino žolča, ki se reabsorbira v krvni obtok skozi črevesno steno, in upočasni absorpcijo glukoze skozi stene prebavnega trakta, kar stabilizira raven sladkorja v krvi.
Med temi učinki vlaknin na prebavni sistem je najbolj znan, da prispevajo k zdravju debelega črevesa s hitrejšim premikanjem delno prebavljene hrane skozi črevesje. Prehranske vlaknine imajo dve obliki: topne in netopne. Topne vlaknine so tiste, ki so na voljo v stročnicah, zelenjavi, sadju in nekaterih polnozrnatih žitih. Raztopi se v vodi in vpliva na absorpcijo določenih hranil skozi črevesno steno. Netopne vlaknine so tiste vrste, ki jih najdemo v polnozrnatih izdelkih, oreščkih in številni zelenjavi. Ta vrsta vlaknin prispeva k večji količini hrane, ki prehaja skozi prebavila in nato zapusti telo kot blato.
Učinek netopnih vlaknin na prebavni sistem je, da zato izboljša njegovo delovanje. Prispeva k teži in volumnu blata, kar spodbuja hitrejši prehod skozi debelo črevo, poleg tega pa olajša gibanje črevesja z mehčanjem blata. Poleg tega je uživanje netopnih vlaknin povezano z zmanjšanim tveganjem za bolezni debelega črevesa, kot so divertikulitis, hemoroidi in rak debelega črevesa, in naj bi zmanjšalo simptome sindroma razdražljivega črevesja.
Podobno blagodejno delujejo topne vlaknine na prebavni sistem. Ta vrsta vlaken, ko se pomeša z vodo, ustvari viskozno snov, ki upočasni absorpcijo določenih hranil skozi stene črevesja in v krvni obtok. Glukoza, na primer, najbolj osnovna oblika ogljikovih hidratov, ki jo telo uporablja za energijo, na ta način vstopi v krvni obtok in zviša raven sladkorja v krvi. Uživanje topnih vlaknin pomaga upočasniti ta proces, tako da glukoza bolj postopoma vstopa v kri in se raven sladkorja v krvi ne dvigne, zato je priporočljivo, da diabetiki uživajo veliko hrane, bogate s topnimi vlakninami.
Dodatni učinki topnih vlaknin na prebavni sistem vključujejo njihovo vlogo pri zniževanju ravni holesterola v krvi. To naredi tako, da upočasni reabsorpcijo žolča iz jeter skozi stene debelega črevesa, tako da velik del tega žolča zapusti telo v blatu. Za proizvodnjo več žolča, ki ga telo potrebuje, jetra uporabljajo holesterol in s tem zmanjšajo količino v krvnem obtoku, zlasti LDL ali “slabega” holesterola.