Čeprav se o tem, v kolikšni meri je globalno segrevanje kriza, ki jo je povzročil človek, močno razpravljajo, so učinki globalnega segrevanja večinoma merljivi. Poleg podnebnih in geografskih sprememb so med učinke globalnega segrevanja vključene tudi spremembe naše kulture in vladne zakonodaje. Ne glede na to, ali je globalno segrevanje kriza, ki jo je mogoče preprečiti, naravna faza zemeljske evolucije ali oboje, je to vprašanje že močno vplivalo na naš način življenja.
Kot že ime pove, globalno segrevanje povzroči splošno zvišanje zemeljskih temperatur. V zadnjih nekaj desetletjih so bile zabeležene najvišje temperature od zadnjega 19. stoletja, kar se pogosto navaja med negativnimi učinki globalnega segrevanja. S temi višjimi temperaturami pride do taljenja ledu in snega tudi v najhladnejših predelih planeta. Svetovni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšni učinki lahko privedli do velikega sesedanja ledene plošče na zahodni Antarktiki ali Grenlandiji, kar bi povzročilo dvig morske gladine in posledično poplave milijonov domov na obalnih območjih. Druga možna posledica stopljenih ledenih plošč na Grenlandiji je prekinitev tokov, ki pomagajo severni Evropi ohraniti toploto, kar povzroči nenaden in dramatičen premik temperature na celini.
Potresi, gozdni požari in taljenje permafrosta, ki povzroča ujeti plin metan, so predvideni kot možni učinki globalnega segrevanja. Globalno segrevanje je morda imelo vlogo tudi pri orkanu Katrina, ki je leta 2005 uničil New Orleans, Louisiano in dele Mississippija. Povečana intenzivnost orkanov je bila še ena posledica posledic globalnega segrevanja.
Leta 2006 je izid dokumentarnega filma Al Gorea An Inconvenient Truth pritegnil množično pozornost javnosti na potencialno katastrofalne učinke globalnega segrevanja. Zaradi večje pozornosti, ki je bila v zadnjem desetletju pritegnjena globalnemu segrevanju, se je severnoameriška kultura premaknila in odraža naraščajočo zaskrbljenost glede tega vprašanja. Avtomobili, ki požrejo plin, zasebna letala in drugi vzroki za čezmerne emisije ogljikovega dioksida so postali neugodni simboli, kako lahko družba prispeva k učinkom globalnega segrevanja. Prav tako so številne korporacije prestrukturirale svoje poslovanje, da bi zmanjšale lastni ogljični odtis in se preoblikovale v bolj »zemlju prijazne«, da bi pritegnile javnost.
Na vladni ravni je bila mednarodna pogodba, znana kot Kjotski protokol, zasnovana za spodbujanje držav, da zmanjšajo svoje emisije toplogrednih plinov. Davki na ogljik so bili uvedeni tudi kot spodbuda za organizacije, da zmanjšajo porabo fosilnih goriv. Čeprav bi zmanjšanje porabe fosilnih goriv začasno pomagalo zmanjšati količino izpustov toplogrednih plinov, se ne obravnava kot dolgoročna rešitev celotnega problema globalnega segrevanja. Vladne skupine so poskušale ublažiti posledice globalnega segrevanja tudi s kampanjami, ki spodbujajo državljane k individualni porabi manj električne energije in se, kadar je le mogoče, odločijo za javni prevoz.