Stroški dolga se nanašajo na efektivno obrestno mero, ki jo podjetje plača za dolg, ki si ga izposodi. Strošek dolga se lahko zapiše kot strošek pred obdavčitvijo ali strošek po davku. Najpogosteje se stroški dolga poročajo v stroških po obdavčitvi, saj se obresti na večino dolga odštejejo od davčnih napovedi.
Podjetja si izposojajo denar iz več razlogov. Dolg je pogosto potreben za širitev podjetja ali za nemoteno delovanje podjetja. Ves ta dolg pa ima svoje stroške: obrestno mero, ki se zaračuna za denar, ki si ga podjetje izposoja, kar je znesek denarja, ki ga podjetje plača za privilegij uporabe izposojenega denarja za širitev.
Denar, ki si ga podjetja izposojajo, prihaja iz številnih virov, zato obstaja veliko različnih vrst dolgov podjetij. Podjetja si lahko na primer izposodijo denar z izdajo lastniškega kapitala v podjetju v obliki delnic in obveznic, izdanih vlagateljem. Obrestna mera za te obveznice je znesek, plačan vlagatelju, ki je vložil v družbo; z drugimi besedami, to je stopnja donosa, ki jo je družba obljubila vlagatelju, ki je kupil obveznice.
Celoten dolg, ki ga ima podjetje, je prikazan kot del kapitalske strukture družbe v dokumentih o dobičku in drugih povezanih finančnih dokumentih. Ta postavka je skupaj z nabavno vrednostjo kapitala navedena kot del bilančne vsote sredstev in obveznosti družbe. Javna podjetja te informacije objavijo kot del vlog pri regulativnih agencijah, kot je Komisija za vrednostne papirje in borze v Združenih državah.
Vlagatelji lahko pri ocenjevanju naložbe pogledajo stroške dolga. Podjetja, ki imajo slabšo boniteto ali manj zdravo strukturo financiranja, morajo pogosto plačevati višjo obrestno mero zaradi povečane možnosti, da podjetje ne bo plačalo teh dolgov. Ko torej vlagatelj gleda na podjetje in razmišlja, ali bi vlagal, lahko na ceno dolga gleda kot na merilo tveganja.
Posamezni dolgovi, ki jih ima podjetje, imajo lahko drugačno ceno dolga. Podjetje lahko na primer izda določene obveznice s šestodstotno obrestno mero. Če bi podjetje izdalo druge obveznice z drugačno obrestno mero ali vzelo druga posojila, bi imela ta druga posojila ali obveznice drugačno ceno dolga.