Kakšni so simptomi parestezije?

Tipični simptomi parestezije vključujejo otrplost, pekoč občutek ali srbenje na katerem koli delu kože. Ti simptomi se lahko povečajo med telesno aktivnostjo in lahko vključujejo tudi bolečine v mišicah ali šibkost. Tesnoba, pogosto uriniranje ali mišični krči lahko prizadenejo nekatere ljudi s tem stanjem. Potencialno resni znaki parestezije lahko vključujejo izjemno šibkost, težave z dihanjem ali spremembe vida.

Občutek ubadanja, ki prizadene stopala, roke ali noge, je med najpogosteje prijavljenimi simptomi parestezije, čeprav lahko ta občutek prizadene kateri koli del telesa. Pacient ima lahko tudi občutek, da se koža plazi ali peče, pri čemer se nelagodje giblje od blage do hude. Pogosto se pojavijo tudi mišični krči in težave pri opravljanju običajnih nalog. Mnogi bolniki občutijo poslabšanje simptomov pri poskusu kakršne koli telesne dejavnosti. V najhujših primerih sta lahko zaradi teh simptomov zmanjšana mobilnost in osebna nega.

Dodatni simptomi parestezije lahko vključujejo tesnobo, pogosto uriniranje ali razvoj kožnega izpuščaja. Izpuščaj lahko pride in izgine in lahko pokrije veliko površino telesa ali pa je izoliran na eno določeno regijo. Koža lahko postane nenormalno občutljiva na dotik, kar povzroči, da bolnik čuti nelagodje ali bolečino, tudi če se kože rahlo dotakne. Čeprav je treba o teh simptomih razpravljati z zdravnikom, da se lahko začne ustrezno zdravljenje, običajno ne predstavljajo pomembnega tveganja za zdravje.

Nekateri simptomi parestezije lahko kažejo na prisotnost življenjsko nevarnih zapletov in jih je treba nemudoma obvestiti zdravnika za nadaljnjo zdravniško oceno. Nekateri od teh simptomov lahko vključujejo spremembe vida, nejasen govor ali izgubo nadzora nad črevesjem ali mehurjem. Zdravniku je treba obvestiti tudi zmedenost, izjemno šibkost ali težave pri hoji. Vse simptome, ki se pojavijo po travmatski poškodbi, je treba medicinsko oceniti.

Zdravljenje različnih simptomov parestezije se zelo razlikuje in je odvisno od neposrednega vzroka ter splošnega zdravja bolnika. Telovadba, fizikalna terapija in masaža so pogosto v pomoč pri obvladovanju simptomov. Včasih se lahko uporabljajo zdravila na recept, zlasti če bolečina, povezana s tem stanjem, postane huda. Prehranska terapija, akupunktura in sprememba življenjskega sloga se lahko v mnogih primerih izkažejo za koristne. Zdravnik lahko pacientu pomaga izbrati najprimernejši program zdravljenja glede na individualne potrebe.