Za zaščito potrošnikov so uvedeni protimonopolni zakoni. Temeljni koncept protimonopolne zakonodaje je, da je konkurenca med podjetji dobra stvar za potrošnike. Protimonopolna tožba se lahko začne, ko se domneva, da je podjetje sodelovalo v nepoštenih poslovnih praksah.
Druga situacija, v kateri bi lahko razmislili o protimonopolni tožbi, je, ko se skupina podjetij združi kot kartel, da bi poskušala manipulirati s trgom v svojo korist. Kartel sestavljajo podjetja, ki bi običajno tekmovala med seboj zaradi lastne koristi. Člani se lahko dogovorijo za določitev cen, omejitev proizvodnje ali dodelitev določenih teritorialnih regij določenim podjetjem. Cilj kartela je zmanjšati konkurenco in povečati dobiček svojih članov.
Protimonopolna tožba se lahko začne, ko pravna oseba, državni organ ali javnost meni, da podjetje s prevlado na določenem trgu nepošteno omejuje prosto trgovino. Tožnik Microsoftove protimonopolne tožbe je trdil, da je podjetje izkoristilo svoj položaj vodilnega na trgu, da bi škodilo svoji konkurenci. Podjetje je že imelo velik tržni delež. S ponudbo programskih paketov v paketu druga podjetja niso imela možnosti potrošnikom ponuditi alternativ za Microsoftove izdelke.
Microsoftova praksa, da kupcem svojih operacijskih sistemov ponuja dodatne funkcije, ne da bi zanje zaračunavala strankam, je bila v sodnem postopku postavljena pod vprašaj. Protimonopolna tožba je tudi trdila, da se je podjetje vedlo neetično, ko je Microsoft ponudil programsko opremo brskalnika Internet Explorer s svojim operacijskim sistemom Windows. Tožba je trdila, da ko so bili izdelki ponujeni skupaj, potrošniki niso imeli možnosti izbire, kateri brskalnik želijo uporabljati. Druga podjetja, ki bi običajno tekmovala na tem trgu, so bila zaradi Microsoftovih dejanj nepošteno zaprta.
Zoper Microsoft je bila vložena še ena protimonopolna tožba kot skupinska tožba s strani javnosti. Trdili so, da je Microsoft svojim strankam zaračunal previsoke stroške, ko so skupaj kupili Internet Explorer in programska paketa Windows. Ta pravni postopek je primer obtožbe, da pomanjkanje konkurence dviguje cene potrošniškega blaga.
Združitve in prevzemi so lahko tudi predmet sodnih tožb zaradi domnevnih nepoštenih poslovnih praks. Ko se dve podjetji združita, nastala organizacija ne more pomeniti manjše konkurence na trgu. Manjša konkurenca bi lahko vodila do višjih cen, pa tudi do zmanjšanja kakovosti blaga ali storitev, ki jih prejme potrošnik. Za preprečitev takšnega scenarija veljajo protimonopolna zakonodaja.
SmartAsset.