Infuzijsko zdravljenje se uporablja za stanja, ki se bodisi ne odzivajo na peroralna zdravila ali zahtevajo dolgotrajno dajanje. Uporablja se tudi za dostavo zdravil, ki niso na voljo v obliki tablet, kot so krvni izdelki in kemoterapevtska sredstva. Infuzijska terapija omogoča dajanje zdravil bolnikom z okvaro prebavil, pri katerih želodec ali črevesje ne more ustrezno predelati in presnoviti peroralnih zdravil. Infuzijska terapija je uporabna tudi za dajanje protibolečinskih zdravil, s prenosnimi infuzijskimi črpalkami, ki po potrebi dovajajo odmerjene odmerke zdravila proti bolečinam.
Terapija je sestavljena iz dajanja zdravila skozi iglo ali kateter. Zdravilo se injicira intravensko, intramuskularno ali v membrane okoli hrbtenjače. Vbrizgana zdravila lahko telo porabi skoraj takoj, medtem ko lahko peroralna zdravila postanejo neučinkovita po prehodu skozi želodec in črevesje. Terapija je lahko počasen proces in traja nekaj ur. Izvaja se lahko v bolnišnici, ambulanti za infuzijo ali doma pod nadzorom infuzijskega terapevta.
Na to terapijo se odzivajo številne različne bolezni in stanja, vključno z nekaterimi okužbami, raki, multiplo sklerozo, hemofilijo in imunskimi pomanjkljivostmi. Okužbe se pogosto zdravijo s peroralnimi antibiotiki, resne okužbe, kot sta celulitis ali sepsa, pa zahtevajo bolj agresivno zdravljenje. Ta vrsta terapije dovaja antibiotike neposredno v bolnikov sistem. Okužbe s Staphylococcus aureus (MRSA), odporne na meticilin, se pogosto zdravijo z intravenskimi antibiotiki, saj so bakterije odporne na večino peroralnih antibiotikov.
Nekatere vrste raka se bolje odzivajo na infuzijo kemoterapije kot na kemoterapijo v obliki tablet. Druge bolezni zahtevajo zdravljenje s proizvodi, ki niso na voljo v obliki tablet in jih je treba dajati z infuzijo. Imunoglobulin, krvni produkt, se uporablja za zdravljenje multiple skleroze in se bolniku daje z infuzijsko terapijo. Hemofilijo in imunske motnje zdravimo tudi s krvnimi pripravki, ki se dajejo intravensko.
Motnje zaradi pomanjkanja mineralov in vitaminov so včasih posledica bolnikove nezmožnosti, da pravilno absorbira in presnovi potrebna hranila skozi prebavila. Terapija z infuzijo zaobide gastrointestinalni sistem in intravensko oskrbi potrebna hranila. To zdravljenje se pogosto uporablja pri bolnikih z anemijo, ki je posledica njihove nezmožnosti pravilne absorpcije železa.
Poleg stanj, ki jih je najbolje zdraviti z infuzijsko terapijo, obstaja velikokrat, ko se zdravljenje nadomesti s konvencionalnim zdravljenjem. Fizične omejitve, kot so motnje pri požiranju, lahko zahtevajo zdravljenje z infuzijo. Ali nestrpnost do tradicionalnih peroralnih zdravil lahko zahteva tudi intravensko dajanje zdravila.