Revmatoidni artritis je zelo pogosta, a slabo razumljena vrsta avtoimunske motnje. Večina ljudi s tem stanjem ima razmeroma redke, blage napade utrujenosti, nizko temperaturo ter bolečine in otekanje sklepov. Občasno pa se lahko pojavijo hujši zapleti revmatoidnega artritisa. Možni zapleti pri revmatoidnem artritisu vključujejo grudaste vozličke pod kožo, draženje oči, anemijo ter težave s srcem in pljuči. Za osebo z motnjo je pomembno, da načrtuje redne preglede pri zdravniku, da se lahko zapleti odkrijejo in ustrezno zdravijo, preden postanejo velike zdravstvene težave.
Kožni noduli in izpuščaji so običajno najbolj opazni zapleti revmatoidnega artritisa. Trde izbokline se lahko pojavijo tik pod kožo na prstih, stopalih, komolcih ali drugje po telesu. Vozlički so običajno neboleči in ne povzročajo obarvanja kože. Redko imajo premer več kot 1 palec (približno 2.5 centimetra). Zaradi vnetja in poškodb krvnih žil v koži se lahko razvijejo tudi blagi srbeči izpuščaji ali majhne odprte kožne lezije.
Oči so nagnjene tudi k zapletom revmatoidnega artritisa. Zaščitna membrana, imenovana beločnica, se lahko vname, kar povzroči rdečico očesa. Bolečina, oteklina in prekomerno solzenje so pogosti, ko je sklera poškodovana. Oseba ima lahko zaradi tega zamegljen vid ali občutljivost na svetlobo. V večini primerov so težave z očmi začasne in izginejo, ko izzvenijo drugi simptomi napada akutnega revmatoidnega artritisa.
Anemija se lahko razvije, ko hud revmatoidni artritis ali zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje, povzročijo padec zdravih rdečih krvnih celic. Večina primerov anemije je blagih, zanje pa so lahko značilni utrujenost, kratka sapa in omotica. Ljudje z resnejšimi primeri lahko doživijo pogoste mišične krče, skrajno utrujenost ter napade omotičnosti in duševne zmedenosti.
Zapleti srčnega in pljučnega revmatoidnega artritisa so redki, vendar lahko postanejo resni, če se ne zdravijo. Vnetje lahko prizadene sluznico okoli srca in pljuč, kar vodi do otekline, bolečine in slabega krvnega obtoka. Zapleti srčnega tkiva lahko povzročijo nenaden dvig ali padec srčnega utripa in lahko povzročijo tesnobo, omedlevico ali v redkih primerih srčni napad. Prizadetost pljuč lahko povzroči težko dihanje in težave s spanjem. Možno je tudi, da razdraženo tkivo poči in privede do kolapsa pljuč.
O morebitnih zapletih je treba obvestiti zdravnika, da se lahko sprejme pravilna odločitev o zdravljenju. Za boj proti aktivnim simptomom se lahko predpišejo posebne protivnetne kreme za kožo, kapljice za oko ali peroralna zdravila. Anemijo ter težave s srcem in pljuči je pogosto mogoče obvladovati tudi z zdravili na recept. Zdravnik bo morda moral tudi prilagoditi ali spremeniti bolnikova dnevna zdravila proti artritisu, da bi se izognili zapletom v prihodnosti.