Kakšni so različni zakoni o kibernetskem ustrahovanju?

Ustrahovanje je bilo vedno problem med šoloobveznimi otroki, s prihodom digitalne dobe pa se je pojavilo tudi »kibernetsko ustrahovanje«. Spletno ustrahovanje se pojavi, ko oseba uporablja informacijske in/ali komunikacijske tehnologije za namerno in večkratno nadlegovanje, nadlegovanje ali verbalni napad na drugo osebo. Zaradi naraščajočega števila pojavov spletnega ustrahovanja so številne države sprejele ali predlagale zakone o spletnem ustrahovanju. Številni šolski okrožji so uvedli tudi politike, ki prepovedujejo dejanja spletnega ustrahovanja in zahtevajo stroge disciplinske ukrepe, če so kršena.

Spletno ustrahovanje se na splošno razlikuje od kibernetskega zalezovanja glede na starost žrtve in storilca. Žrtve spletnega ustrahovanja so praviloma osnovnošolski ali srednješolski otroci, žrtve in storilci zalezovanja pa odrasli. Spletno ustrahovanje se lahko zgodi prek e-pošte, besedilnih sporočil ali mobilnih telefonov, pa tudi na spletnih mestih za družbena omrežja ali celo na blogih.

V Združenih državah imajo številne države že nekaj časa zakone o ustrahovanju; vendar pa ti zakoni pogosto ne predvidevajo »kibernetskega« ustrahovanja ali uporabe elektronskih medijev za kaznivo dejanje. Posledično so morali državni zakonodajalci predlagati nove zakone o spletnem ustrahovanju, da bi zajeli to novo obliko ustrahovanja. Od leta 2011 je sedem zveznih držav, vključno z Idaho, Kentucky, Missouri, Nevado, Severno Karolino, Tennessee in Wisconsin, imelo zakone o spletnem ustrahovanju, ki vključujejo kazenske sankcije za vsakogar, ki je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja.

Zakonik Združenih držav Amerike določa, da je grožnja prek interneta zvezno kaznivo dejanje. Veljavni zakon pa zahteva, da se grožnja izreče z namenom izsiljevanja denarja ali česa vrednega od žrtve, zaradi česar se ne uporablja za večino primerov spletnega ustrahovanja. Od leta 2011 zakonodajalec Združenih držav razmišlja o zakonodaji, ki bi oblikovala posebne zakone o spletnem ustrahovanju.

V večini primerov, kjer obstajajo zakoni o spletnem ustrahovanju, je kaznivo dejanje prekršek z najdaljšo zaporno kaznijo, ki ne presega dveh let. Seveda lahko ustrahovanje preraste v hujšo kaznivo dejanje, v tem primeru pa se lahko uporabi strožja kazen. Ker so storilci pogosto mladoletni, so lahko dodatne kazni, kot sta sodni nadzor ali obvezno svetovanje, primernejše od zapora.

Poleg dejanskih zakonov o spletnem ustrahovanju so številni šolski sistemi sprejeli zelo specifične politike, ki obravnavajo in obravnavajo situacije elektronskega ustrahovanja. Velika večina držav v Združenih državah ima zahtevo, da ima vsak šolski sistem politiko spletnega ustrahovanja. V okviru pravilnika morajo biti disciplinski ukrepi za vsakega učenca, za katerega se ugotovi, da krši pravila, do vključno izključitve iz šole in napotitve v pravni sistem, kadar je to primerno.